Voda je odtekla, za njo pa je ostalo na tisoče ton odpadkov. Ker se oblasti bojijo, da bi ti lahko postali zdravstveni problem, je vse bolj verjetno, da jih bo le malo ločenih in recikliranih, večina bo končala v sežigalnicah. Že izkušnje iz preteklih poplav so pokazale, da ločevanje in nato recikliranje odpadkov v takšnih naravnih nesrečah nista mogoča.
Thomas Kügler, vodja dresdenske službe za ločeno zbiranje odpadkov, ki je bil tudi sam prizadet v hudih poplavah leta 2002, je za
FAZ dejal, da je bilo takrat bolj malo časa za ločevanje odpadkov. Razlog pa ne tiči samo v velikanskih količinah materiala, ampak tudi v tem, da je onesnažen s fekalijami in strupenimi snovmi. Ključni cilj je tako odpadke čim hitreje odstraniti ter preprečiti onesnaženje podtalnice in izbruh bolezni. Zdravstvenim oblastem povzroča skrbi tudi prizadetost zdravstvenega sistema na poplavljenih območjih, zato pričakujejo še dodatno omejene storitve, ki jih je skrčila že epidemija. Razlog za skrb pa je tudi morebitno hitrejše širjenje novega koronavirusa med odstranjevanjem posledic poplav.

Večina odpadkov iz poplavljenih območij bo končala na deponijah in v sežigalnicah. FOTO: Christof Stache/Afp
Zgolj odstranjevanje naplavljenega materiala bo trajalo tedne, če ne mesece, ugotavljajo v nemškem združenju podjetij za zbiranje odpadkov BDE. Ker ga je več sto tisoč ton, so v združenju zbiralnice odpadkov v okoliških regijah že pozvali, naj začasno zmanjšajo zbiranje kosovnega odpada in priskočijo na pomoč zbiralnicam v prizadetih krajih. Predsednik BDE
Peter Kuhrt je pojasnil, da se trudijo urediti dodatna začasna zbirališča odpadkov s poplavnih območij. Ponekod so za to uporabili celo športna igrišča. Toda problem je, da morajo zbirališča omogočati takšno skladiščenje, da se nevarne snovi ne izcejajo v zemljo in podtalnico. Zaradi onesnaženosti večine naplavljenega materiala v BDE predvidevajo, da ga bo glavnina končala v sežigalnicah.
Na robu zmogljivosti
A pri sežigu se prav tako pojavljajo težave. Sežigalnice v Nemčiji po opozorilih pristojnih že zdaj delujejo na robu zmogljivosti, kar pomeni, da bodo težko prevzele dodatne količine. Rešiti jim uspe samo nekaj vrst odpadkov, na primer gradbeni material in nekatere gospodinjske stroje. Vse drugo bo končalo na deponijah in v sežigalnicah.
Z odstranjevanjem odpadkov po poplavah so povezani tudi precejšnji stroški. Koliko bo to komunalna podjetja stalo, še ni znano. Je pa zvezna vlada že napovedala, da bodo za te stroške dobila dodatna sredstva.
Komentarji