Pravnomočna sodba bo znana prihodnje leto

Svojce žrtev genocida v Srebrenici skrbi, kaj bo ostalo od obsodbe na prvi stopnji.
Fotografija: Ni še jasno, ali bo Radko Mladić danes prisoten v sodni dvorani ali bo imel nagovor prek videopovezave. FOTO: Leslie Hondebrink-Hermer/AFP
Odpri galerijo
Ni še jasno, ali bo Radko Mladić danes prisoten v sodni dvorani ali bo imel nagovor prek videopovezave. FOTO: Leslie Hondebrink-Hermer/AFP

Na haaškem sodišču se je danes začel pritožbeni postopek na sojenju generalu Ratku Mladiću. Nekdanji poveljnik sil Republike Srbske, ki je bil na prvi stopnji obsojen na dosmrtni zapor zaradi genocida v Srebrenici in zločinov med vojno v Bosni in Hercegovini, bo predvidoma jutri nagovoril sodnike.

Na današnji obravnavi na mehanizmu za mednarodna kazenska sodišča v Haagu, ki so jo že večkrat preložili zaradi obsojenčeve operacije in pandemije covida-19, je sedeminsedemdesetletni Ratko Mladić tako kot sodniki in odvetniki nosil zaščitno masko. Ni še jasno, ali bo jutri prisoten v sodni dvorani ali bo imel nagovor prek videopovezave. Pritožbeni senat ta teden ne bo sprejel odločitve. Končno pravnomočno sodbo bo predvidoma razglasil v prvi polovici prihodnjega leta.


Zmanjšana sposobnost obsojenca


Predsedujoča sodnica Prisce Matimbe Nyambe je spomnila, da je mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije na prvi stopnji 22. novembra 2017 spoznalo Mladića za krivega genocida v Srebrenici leta 1995, vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti med obleganjem Sarajeva ter zajetja opazovalcev Združenih narodov in modrih čelad med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995. Za krivega ga je spoznalo v desetih od 11 točk obtožnice ter ga obsodilo na dosmrtni zapor.

Predstavnik obrambe Dragan Ivetić je nasprotoval obravnavi, ker da Mladić zaradi zmanjšane sposobnosti in slabega zdravja ni sposoben ustrezno sodelovati, ker se ni mogel ustrezno pripraviti. Njegovo zahtevo so sodniki zavrnili še pred začetkom obravnave. Glavni odvetnik obrambe Branko Lukić in pravni svetovalec Boris Zorko se nista udeležila obravnave, ker sodišče pred njo ni opravilo razprave o Mladićevi sposobnosti za sojenje.

Na obsodbo sta se 18. marca 2018 pritožila tako obramba kot tožilstvo. Mladićevi odvetniki so zaradi domnevnih postopkovnih napak zahtevali razveljavitev sodbe, ponovitev sojenja ali znižanje kazni. Tožilstvo je zahtevalo, naj sodišče Mladića spozna za krivega tudi genocida nad Bošnjaki in bosanskimi Hrvati v šestih občinah na zahodu BiH leta 1992. Prvostopenjsko sodišče je razsodilo, da tam storjeni zločini niso bili genocid, temveč vojni zločini in zločini proti človečnosti. Prizivni senat lahko prvostopenjsko sodbo potrdi v celoti, delno spremeni ali razveljavi in odredi novo sojenje.

Haaško sodišče je zaradi genocida v Srebrenici in drugih zločinov v BiH obsodilo 40 ljudi na skupno več kot 610 let zapora. FOTO: Un-irmct via Reuters
Haaško sodišče je zaradi genocida v Srebrenici in drugih zločinov v BiH obsodilo 40 ljudi na skupno več kot 610 let zapora. FOTO: Un-irmct via Reuters


Sodnica izrazila dvom o genocidu


Svojce žrtev genocida v Srebrenici skrbi, kakšna bo končna pravnomočna sodba, ker je Prisce Matimbe Nyambe na sojenju nekdanjemu generalu Vojske Republike Srbske Zdravku Tolimirju v ločenem mnenju izrazila dvom, da je bil pokol v Srebrenici genocid. Poleg tega v Srbiji in Republiki Srbski še vedno zanikajo genocid v Srebrenici, v BiH pa si neuspešno prizadevajo za sprejetje zakona, ki bi sankcioniral zanikanje genocida.

Haaško sodišče je zaradi genocida v Srebrenici in drugih zločinov v BiH obsodilo 40 ljudi na skupno več kot 610 let zapora. Na dosmrtni zapor so bili obsojeni štirje obtoženci, tudi takratni predsednik Republike Srbske Radovan Karadžić. Mladića so srbske oblasti prijele 26. maja 2011 v Lazarevcu v Srbiji, potem ko je bil 16 let na begu. Sojenje enemu od najodgovornejših za zločine med vojno v BiH je trajalo od 16. maja 2012 do 15. decembra 2016.

Komentarji: