Šest premierjev za drugačno delitev cepiv
Avstrijski kancler Sebastian Kurz je gostil pet kolegov, ki opozarjajo na domnevno nepravično delitev cepiv. Slovenija ni naročila vsega cepiva, ki ji pripada.
Odpri galerijo
Peterica premierjev je odšla h Kurzu. FOTO: Georg Hochmuth/AFP
Če EU ne bo hitro ukrepala in poiskala korektivnega mehanizma, ki bo zagotovil enakopravnejšo razdelitev cepiv proti covidu-19, se bodo razlike v precepljenosti med državami članicami tako povečale, da nam grozi nova politična kriza, je danes na srečanju na Dunaju posvarilo več premierjev držav članic EU, med njimi slovenski premier Janez Janša. Slovenija sicer ni prejela več cepiva, ker ga ni naročila.
Avstrijski kancler Sebastian Kurz je danes gostil pet kolegov, s katerimi je pred dnevi naslovil pismo na predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. V njem so opozorili, da razdelitev cepiv proti covidu-19 med državami članicami EU ni v skladu z dogovorjenim ključem delitve na osnovi števila prebivalcev.
Po današnjem srečanju so pred novinarje stopili Kurz, Janša ter premierja Bolgarije in Češke, Bojko Borisov in Andrej Babiš. Hrvaški in latvijski premier, Andrej Plenković in Krišjanis Karinš, sta na pogovorih sodelovala preko video povezave.
Kurz je že pred srečanjem na Twitterju objavil razpredelnico s podatki, s katerimi je kasneje postregel tudi na novinarski konferenci. Iz njih je razvidno, da so na Malti z vsaj enim odmerkom cepiva cepili že skoraj 30 odstotkov prebivalstva, medtem ko je v Bolgariji ta delež slabih pet odstotkov, v Latviji malo nad petimi odstotki in na Hrvaškem 7,3 odstotka.
Želimo se izogniti morebitni politični krizi, ki bo zagotovo nastala, če bomo konec junija prišli v situacijo, ko bo imela polovica držav članic EU potrebno 60-odstotno precepljenost, druga polovica držav pa recimo le 30-odstotno, je poudaril Janša.
Premierji so sicer izrazili prepričanje, da je rešitev zdaj še mogoče doseči in zagotoviti, da bo skupen pristop k cepljenju v EU vendarle postal zgodba o uspehu. Vsi so tudi ponovili zavezanost skupnemu ukrepanju na ravni EU in pohvalili konstruktivno sodelovanje von der Leynove in Michela. Na to temo bodo z njima predvidoma že drevi tudi govorili preko video povezave.
Odgovornost za to, da je - kljub jasnemu dogovoru na vrhu EU, da morajo članice cepiva prejemati glede na število prebivalstva in ob istem času, v duhu EU in solidarnosti - pri dejanski izvedbi nekaj očitno šlo narobe, so pripisali odločitvi znotraj usmerjevalnega odbora oziroma na neki nižji, tehnični ravni odločanja.
Slovenija je naročila 90 odstotkov odmerkov cepiv, ki ji v prvem in drugem četrtletju pripadajo po sistemu pro rata. Ta številka ni višja, ker decembra v drugem krogu nabave cepiva BioNTecha in Pfizerja ni naročila ničesar. Tako sta se poleg nje tedaj odločili le še Slovaška in Bolgarija, kažejo številke, o katerih razpravlja usmerjevalni odbor. Neenakomerna razporeditev odmerkov cepiv med članicami EU je posledica njihovih odločitev oziroma njihovih napak ali slabe presoje v procesu naročanja, je mogoče sklepati na podlagi številk, o katerih razpravlja usmerjevalni odbor za ta vprašanja, v katerem sodelujejo vse članice EU.
Slovenija nima toliko odmerkov, kot bi ji jih pripadalo po sistemu pro rata glede na prebivalstvo, ker decembra lani v drugem krogu nabave cepiva BioNTecha in Pfizerja, ko je bilo na voljo dodatnih 100 milijonov odmerkov cepiva v okviru prve pogodbe s tem podjetjem, ni naročila ničesar. Le tri države so se tedaj tako odločile, poleg nje še Slovaška in Bolgarija, kažejo številke, o katerih razpravlja usmerjevalni odbor.
Pomembno vlogo pri tem je, kot je neuradno slišati v Bruslju, verjetno igrala cena, saj je to cepivo drago. Slovenija je sicer naročila 80 odstotkov odmerkov cepiva BioNTecha in Pfizerja glede na količino, ki bi ji pripadala v prvem in drugem četrtletju po sistemu pro rata glede na prebivalstvo. Ta delež sicer ni med najnižjimi. Slovaška je na primer naročila 56 odstotkov svojega deleža pro rata, Hrvaška in Bolgarija pa okoli 46 odstotkov.
V primeru cepiva Moderne je Slovenija naročila sto odstotkov glede na delež pro rata. V primeru cepiva AstraZenece je naročila 102,6 odstotka glede na delež pro rata, v primeru cepiva Johnson & Johnson pa prav tako 100 odstotkov.
Ob upoštevanju vseh doslej odobrenih cepiv je Slovenija za prvo in drugo četrtletje tega leta naročila 89,4 odstotka odmerkov cepiv glede na delež, ki bi ji pripadel po sistemu pro rata. Gre za 1.893.585 odmerkov, še kažejo številke, o katerih razpravlja usmerjevalni odbor.
V Evropski komisiji v odzivu na kritike izpostavljajo, da je izhodišče za razdeljevanje cepiv med članicami načelo pro rata na podlagi števila prebivalcev, a da se članice lahko dogovorijo drugače, tako da lahko nekatere dobijo manj, druge več. O tem, kako si bodo razdelile cepivo, se pogajajo članice. V komisiji izpostavljajo tudi, da se vse pogodbe izpogajajo skupaj z državami članicami ter da gre pri evropski strategiji o cepivih in pogajanjih, ki sledijo, za skupno ukrepanje komisije in držav članic.
Avstrijski kancler Sebastian Kurz je danes gostil pet kolegov, s katerimi je pred dnevi naslovil pismo na predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. V njem so opozorili, da razdelitev cepiv proti covidu-19 med državami članicami EU ni v skladu z dogovorjenim ključem delitve na osnovi števila prebivalcev.
Po današnjem srečanju so pred novinarje stopili Kurz, Janša ter premierja Bolgarije in Češke, Bojko Borisov in Andrej Babiš. Hrvaški in latvijski premier, Andrej Plenković in Krišjanis Karinš, sta na pogovorih sodelovala preko video povezave.
Kurz je že pred srečanjem na Twitterju objavil razpredelnico s podatki, s katerimi je kasneje postregel tudi na novinarski konferenci. Iz njih je razvidno, da so na Malti z vsaj enim odmerkom cepiva cepili že skoraj 30 odstotkov prebivalstva, medtem ko je v Bolgariji ta delež slabih pet odstotkov, v Latviji malo nad petimi odstotki in na Hrvaškem 7,3 odstotka.
Želimo se izogniti morebitni politični krizi, ki bo zagotovo nastala, če bomo konec junija prišli v situacijo, ko bo imela polovica držav članic EU potrebno 60-odstotno precepljenost, druga polovica držav pa recimo le 30-odstotno, je poudaril Janša.
Premierji so sicer izrazili prepričanje, da je rešitev zdaj še mogoče doseči in zagotoviti, da bo skupen pristop k cepljenju v EU vendarle postal zgodba o uspehu. Vsi so tudi ponovili zavezanost skupnemu ukrepanju na ravni EU in pohvalili konstruktivno sodelovanje von der Leynove in Michela. Na to temo bodo z njima predvidoma že drevi tudi govorili preko video povezave.
Odgovornost za to, da je - kljub jasnemu dogovoru na vrhu EU, da morajo članice cepiva prejemati glede na število prebivalstva in ob istem času, v duhu EU in solidarnosti - pri dejanski izvedbi nekaj očitno šlo narobe, so pripisali odločitvi znotraj usmerjevalnega odbora oziroma na neki nižji, tehnični ravni odločanja.
Slovenija v drugem krogu nabave cepiva ni naročila ničesar
Slovenija je naročila 90 odstotkov odmerkov cepiv, ki ji v prvem in drugem četrtletju pripadajo po sistemu pro rata. Ta številka ni višja, ker decembra v drugem krogu nabave cepiva BioNTecha in Pfizerja ni naročila ničesar. Tako sta se poleg nje tedaj odločili le še Slovaška in Bolgarija, kažejo številke, o katerih razpravlja usmerjevalni odbor. Neenakomerna razporeditev odmerkov cepiv med članicami EU je posledica njihovih odločitev oziroma njihovih napak ali slabe presoje v procesu naročanja, je mogoče sklepati na podlagi številk, o katerih razpravlja usmerjevalni odbor za ta vprašanja, v katerem sodelujejo vse članice EU.
Vodja LMŠ Marjan Šarec je ob novici, da Slovenija decembra v drugem krogu nabave cepiva Pfizerja sploh ni naročila, na Facebooku zapisal, da je takšno ravnanje zrelo za odstop vlade. »Predsednik vlade je v tem obdobju opravljal tudi funkcijo ministra za zdravje. Torej je jasno, da je takšno ravnanje zrelo za odstop vlade. Gre za kršenje pravice do zdravja. Ustavna obtožba je zelo na mestu,« je zapisal.
Slovenija nima toliko odmerkov, kot bi ji jih pripadalo po sistemu pro rata glede na prebivalstvo, ker decembra lani v drugem krogu nabave cepiva BioNTecha in Pfizerja, ko je bilo na voljo dodatnih 100 milijonov odmerkov cepiva v okviru prve pogodbe s tem podjetjem, ni naročila ničesar. Le tri države so se tedaj tako odločile, poleg nje še Slovaška in Bolgarija, kažejo številke, o katerih razpravlja usmerjevalni odbor.
Pomembno vlogo pri tem je, kot je neuradno slišati v Bruslju, verjetno igrala cena, saj je to cepivo drago. Slovenija je sicer naročila 80 odstotkov odmerkov cepiva BioNTecha in Pfizerja glede na količino, ki bi ji pripadala v prvem in drugem četrtletju po sistemu pro rata glede na prebivalstvo. Ta delež sicer ni med najnižjimi. Slovaška je na primer naročila 56 odstotkov svojega deleža pro rata, Hrvaška in Bolgarija pa okoli 46 odstotkov.
V primeru cepiva Moderne je Slovenija naročila sto odstotkov glede na delež pro rata. V primeru cepiva AstraZenece je naročila 102,6 odstotka glede na delež pro rata, v primeru cepiva Johnson & Johnson pa prav tako 100 odstotkov.
Ob upoštevanju vseh doslej odobrenih cepiv je Slovenija za prvo in drugo četrtletje tega leta naročila 89,4 odstotka odmerkov cepiv glede na delež, ki bi ji pripadel po sistemu pro rata. Gre za 1.893.585 odmerkov, še kažejo številke, o katerih razpravlja usmerjevalni odbor.
Slovenija je v prvi fazi v celoti izkoristila možnost nabave cepiva BioNTecha in Pfizerja po sistemu pro rata. Vendar se jeseni ni odločila za možnost dodatnega naročila, saj so pričakovali, da bo prej odobreno cepivo AstraZenece, so sporočili z ministrstva za zdravje. Dodatno so se odločili za vse možne količine po menjavi na čelu ministrstva.
Slovenija je po navedbah ministrstva izkoristila vse svoje pro rata možnosti, razen dveh začetnih dodatnih naročil cepiva Moderne ter BioNTecha in Pfizerja, saj so računali na že skorajšnje dobave cepiva AstraZeneca konec lanskega decembra oziroma v začetku januarja.
Slovenija je po navedbah ministrstva izkoristila vse svoje pro rata možnosti, razen dveh začetnih dodatnih naročil cepiva Moderne ter BioNTecha in Pfizerja, saj so računali na že skorajšnje dobave cepiva AstraZeneca konec lanskega decembra oziroma v začetku januarja.
V Evropski komisiji v odzivu na kritike izpostavljajo, da je izhodišče za razdeljevanje cepiv med članicami načelo pro rata na podlagi števila prebivalcev, a da se članice lahko dogovorijo drugače, tako da lahko nekatere dobijo manj, druge več. O tem, kako si bodo razdelile cepivo, se pogajajo članice. V komisiji izpostavljajo tudi, da se vse pogodbe izpogajajo skupaj z državami članicami ter da gre pri evropski strategiji o cepivih in pogajanjih, ki sledijo, za skupno ukrepanje komisije in držav članic.
