Premierka brez programa, avtoritete in kredibilnosti
Finančni trgi so se pozitivno odzvali na napoved novega britanskega finančnega ministra Jeremyja Hunta o razveljavitvi večine kontroverznih davčnih ukrepov, ki jih je sprejela vlada pod vodstvom Liz Truss. Hunt je s tem opravil svojo nalogo, a hkrati tudi prizadejal močan udarec ministrski predsednici, katere kredibilnost se zdi povsem porušena.
Gospodarska kriza na Otoku vsaj za zdaj pod nadzorom.
Zahvala gre predvsem novemu finančnemu ministru Jeremyju Huntu.
Po 41 dneh na oblasti mnogi za Liz Truss ne vidijo več rešitve.
Padec cene britanskega zadolževanja in porast vrednosti funta sta bila znak, da je gospodarska kriza, s katero se je vlada neuspešno borila zadnje tedne, vsaj za zdaj pod nadzorom. Zahvala za to gre predvsem Huntu, ki je v petek postal že četrti finančni minister v zadnjem letu dni, potem ko je Liz Truss manj kot dva meseca po prihodu na oblast s položaja razrešila njegovega predhodnika Kwasija Kwartenga in napovedala razveljavitev enega ključnih davčnih ukrepov, s katerimi je njena vlada želela spodbuditi gospodarsko rast.
Ker se finančni trgi s premierkinim odzivov niso zadovoljili, je novi finančni minister napovedal razveljavitev večine ostalih kontroverznih davčnih ukrepov, ki jih je vlada predstavila konec prejšnjega meseca in ki jih mnogi krivijo kot ključen vzrok za težave Združenega kraljestva.
Hunt je tako v svojem jutranjem govoru kot med popoldanskim nastopom pred parlamentom poudaril, da je osrednja odgovornost vlade zagotoviti gospodarsko stabilnost in potrdil, da bo z razveljavitvijo ukrepov država privarčevala okoli 32 milijard funtov na leto. »V času, ko trgi upravičeno zahtevajo zaveze o vodenju vzdržnih financ, ni prav, da tovrstne ukrepe financiramo z zadolževanjem,« je pojasnil minister. Njegova izjava je bila logična posledica položaja, v katerem se je znašla država, toda hkrati je predstavljala popolno nasprotje miselnosti, ki je Liz Truss letos poleti pomagala osvojiti volitve za voditelja konservativne stranke, na čelu katere je nasledila Borisa Johnsona.
Načeti ugled stranke
Premierkin načrt za okrepitev rasti z davčnimi rezi, ki bi jih država financirala z zadolževanjem in ne z zmanjšanjem javne porabe, je bil močno neortodoksen, zlasti za konservativce, ki so vse od zadnje finančne krize veljali za najbolj fiskalno odgovorno parlamentarno stranko. Po dvanajstih letih na čelu države – in manj kot dve leti pred naslednjimi rednimi parlamentarnimi volitvami – jim zdaj grozi, da se jih bo prijel drugačen sloves.
Vodja opozicije Keir Starmer je odločitve vlade v zadnjem mesecu primerjal s posledicami prometne nesreče. »Stroški državnega zadolževanja so narasli, hipotekarne obrestne mere so se povečale, trge je treba pomiriti, poleg tega pa obstaja dolgoročna škoda, ki je ni mogoče odpraviti,« je dejal prvak laburistov. »Ko avtomobil razbijete pri hitrosti 100 milj na uro, ste ga povsem uničili in boste še leta plačevali veliko več za zavarovanje.«
Na dan, ko so njeni gospodarski načrti splavali po vodi, Liz Truss ni želela odgovarjati na poslanska vprašanja o obsežnih zasukih v fiskalni politiki, sprejetih pod pritiskom razmer na finančnih trgih. Artikuliranje vladnega odziva je tako rekoč v celoti prepustila Huntu, kar je po ocenah analitikov samo še okrepilo vtis, da je sedeminštiridesetletna političarka uradno še vedno premierka, a da odločitve namesto nje zdaj sprejemajo drugi – zlasti novi finančni minister.
Za voditeljico, ki je ostala brez ključnega dela svojega programa, avtoritete in kredibilnosti, mnogi ne vidijo več rešitve. Če se ji čas na Downing Streetu dejansko izteka, Liz Truss z 41 dnevi vladanja stoji na pragu zgodovine. Za primerjavo, najkrajši premierski mandat do zdaj je trajal 119 dni.
