Prijatelja do groba, od tam pa vsak na svojo stran

Neposredno po tem, ko je Rusija objavila, da je nedaleč od glavnega mesta sestrelila še en ukrajinski dron, je na moskovskem letališču Vnukovo-2 pristalo posebno letalo kitajskega predsednika Xi Jinpinga. Že to, da je v Moskvo pripotoval v razmerah, v katerih ni bila zagotovljena varnost letalskega prometa, je delovalo kot dodatna podpora Vladimirju Putinu. In seveda se je Xi tega v celoti zavedal.

Parada ruskega ponosa ni ogrožena

Kitajski predsednik je v Rusijo pripotoval (tretjič, odkar je Putin začel napad na Ukrajino) ne samo zato, da bi ponovil, da ga z ruskim kolegom povezuje »prijateljstvo brez meja«, temveč tudi zato, da bi prav na dan zmage nad fašizmom poslal sporočilo ZDA in svet opozoril, da 80 let, kolikor je minilo od konca druge svetovne vojne, spominja na kačo, ki golta svoj rep. V tem krogu se določene stvari ponavljajo, je zapisal v članku, ki so ga pred njegovim prihodom v Moskvo objavili v ruskih in kitajskih medijih.

»Pravične sile sveta, vključno s Kitajsko in Sovjetsko zvezo, so se z ramo ob rami pogumno borile in premagale arogantne fašistične sile,« je zapisal Xi. »Osemdeset let pozneje povzročajo hudo škodo unilateralizem, hegemonija in zlorabe, človeštvo pa se je znova znašlo na razpotju.« Čeprav kitajski predsednik pri tem ni poimensko omenil ne ZDA ne predsednika Donalda Trumpa, je članek napisan tako, da pravzaprav ni dvoma, na koga se nanaša primerjava med »arogantnimi fašističnimi silami« in sedanjimi hegemoni ter tistimi, ki zlorabljajo druge ljudi.

To je bil kontekst, v katerem so včeraj potekali uradni pogovori med Putinom in Xijem, pa tudi ton, s katerim je kitajski predsednik obarval današnjo proslavo dneva zmage na Rdečem trgu. V Moskvo je ob tej priložnosti pripotovalo še 28 drugih državnikov, vendar je Xi glavni gost. In to ne samo zato, ker je Kitajska država, ki kupuje največje količine ruske nafte in plina, ampak tudi zato, ker imata Kremelj in Zhongnanhai (rezidenca najvišjih kitajskih voditeljev) podoben pogled na globalno varnost in vlogo, ki jo ima v njej Nato.

Po zmagi v eni vojni že napovedujejo novo

Pogovori o koncu trgovinske vojne

Kar zadeva ZDA, ste se Putin in Xi srečala v trenutku, ko sta se tudi sama znašla na novem razpotju. Ruski predsednik se mora odločiti, po kateri poti bo izstopil iz ukrajinske krize in ali bo sprejel Trumpovo roko, ki mu ponuja svoj mirovni sveženj, kitajski voditelj pa mora izbrati način, kako bo končal ali nadaljeval carinsko vojno z ZDA, ki sicer ogroža ves svet in globalno trgovinsko ureditev.

Srečanje med Putinom in Xijem je bilo še zanimivejše, ker je potekalo dva dni pred pogajanji med visokimi funkcionarji Kitajske in Amerike o trgovini in carinah. Namestnik premiera He Lifeng in ameriški finančni minister Scott Bessent se bosta v soboto sestala v Ženevi, kjer se bodo poskušali dogovoriti o koncu trgovinske vojne.

Dve največji gospodarski sili sveta se bosta o tem prvič pogovarjali na tako visoki ravni. In to bo svojevrstno razpotje, na katerem bo ameriški predsednik lahko izbral, po kateri poti bo nadaljeval svojo zelo posebno politiko: se bo poskušal zbližati s Putinom, da bi tako pretrgal njegovo prijateljstvo s Xijem, ali pa bo sklenil kompromis s Kitajsko, da bi vzpostavil podlago za pogajanja s to državo o vseh najpomembnejših temah, ki so se mu, preden se je vrnil v Belo hišo, zdele veliko bolj preproste. Ob vsem tem je zanimivo, da je Trump pustil Rusijo zunaj carinskega zidu, čeprav je pred kratkim zagrozil, da bo vsem državam, ki od nje kupujejo nafto, vsilil 50-odstotne carine.

Diplomatski maraton Vladimirja Putina

FOTO: Kirill Kudryavtsev/AFP

Preteklost skozi različna očala

A naj sta se Putin in Xi medsebojno trepljala po ramenih, kot da bi se skupaj borila proti fašizmu, na preteklost pred 80 leti pravzaprav ne gledata skozi ista očala. Medtem ko je Kitajska več kot osem let trpela japonsko okupacijo, je imela Sovjetska zveza z Japonsko sporazum o nenapadanju. Josip Stalin je japonskemu cesarstvu napovedal vojno šele 8. avgusta 1945, potem ko je bila na Hirošimo že odvržena jedrska bomba in tik pred jedrskim bombardiranjem Nagasakija, po japonski kapitulaciji pa zasedel celotno Mandžurijo, in sicer na račun tega, da je bila le ta kolonija poraženega cesarstva.

Čeprav je bil del tega območja pozneje vrnjen Kitajski, je velik del Mandžurije ostal znotraj sovjetskih oziroma ruskih meja. In tega Kitajci ne bodo nikoli pozabili. Pokojni voditelj Mao Zedong je vedno poudarjal, da je Stalin »iz kitajskega petelina naredil kokoš«, s čimer je namigoval na obliko Kitajske na zemljevidu in na odrezani del Mandžurije, ki spominja na petelinov greben.

Svet velik tudi brez ZDA

Med srečanjem s Xijem je Putin tokrat izjavil, da državi odločno nasprotujeta »neonacizmu«. »Skupaj s kitajskimi prijatelji odločno branimo zgodovinsko resnico, varujemo spomin na dogajanja iz vojnih let in nasprotujemo modernemu izražanju neonacizma in militarizma,« je dejal ruski predsednik. Xi je to formuliral nekoliko drugače.

»Kitajska in Rusija,« je dejal, »bosta skupaj promovirali pravo videnje zgodovine druge svetovne vojne, širili avtoriteto Združenih narodov ter odločno branili pravice in interese Kitajske, Rusije in velike večine držav v razvoju, hkrati pa si bosta skupaj prizadevali za promoviranje enakopravne, bolj urejene, večstranske in inkluzivne gospodarske globalizacije.«

Da bi Trumpu pokazala, da je svet velik tudi brez Amerike, sta nadzorovala podpisovanje novih sporazumov med kitajskimi in ruskimi družbami, čeprav tisti ključni – sporazum o plinovodu Sibirija 2 – tudi tokrat ni bil podpisan. O plinovodu, ki bi velik del plina iz Evrope preusmeril v Kitajsko, se je veliko govorilo, vendar gre pri tem za vprašanje cene in trase.

Kitajska je zdaj pripravljena sprejeti nekoliko višjo ceno od tiste, pri kateri je najprej vztrajala, nikakor pa se ne strinja s tem, da bi strateško pomembna energetska infrastruktura potekala skozi Mongolijo. Pravzaprav je očitno, da se ji prav nič ne mudi z dokončno izvedbo projekta, ki bi ruska plinska polja v Jamalu povezal s kitajskimi uporabniki.

Vse to kaže, da je »prijateljstvo« med Putinom in Xijem v resnici brezmejno vse, dokler gre za grobove iz preteklosti. Skupaj se bosta podala do grobov nacizma, fašizma in hegemonizma, nato pa odšla vsak na svojo stran.