Priprave na bruseljsko dramo, polno številk

Nov kompromisni predlog proračuna EU po osnovnih številkah ni veliko drugačen od finskega, ki je bil za Slovenijo nesprejemljiv, ker je predvideval drastične kohezijske reze.
Fotografija: Prihodnji teden bo potekal izredni vrh EU sedemletnem proračunu. Stališča bogatih in manj razvitih članic so še daleč vsaksebi. FOTO: Reuters
Odpri galerijo
Prihodnji teden bo potekal izredni vrh EU sedemletnem proračunu. Stališča bogatih in manj razvitih članic so še daleč vsaksebi. FOTO: Reuters

Bruselj – Predsednik evropskega sveta Charles Michel je pred izrednim vrhom EU prihodnji četrtek pripravil svoj kompromisni predlog prihodnjega večletnega finančnega okvira.

Vrh bo po pričakovanjih dramatičen in se bo predvidoma zavlekel vsaj do zgodnjih jutranjih ur. Sprejemanje politične odločitve o sedemletnem proračunu EU za obdobje 2021-2027 namreč spremljajo številne negotovosti.

Po Michelovem predlogu bi sedemletni proračun znašal 1094,8 milijarde evrov ali 1,074 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND). To je za 7,5 milijarde več, kot je konec leta predlagala Finska. Tolikšna sicer je vrednost sklada za pravično tranzicijo, s katerim bi med zeleno preobrazbo zagotavljali pomoč regijam, ki so odvisne od fosilnih goriv. Sklad je po novem vključen v proračun. Predlog je sicer za zdaj le dokument za razpravo voditeljev in pot do kompromisa je še dolga.
 

Več za revne regije


Na področju kohezije pri osnovnih številkah ni razlike. Za kohezijske sklade naj bi bilo v sedmih letih namenjenih 323,3 milijarde evrov. Po navedbah virov naj bi z novimi izračuni šest milijard evrov prenesli iz bogatejših v bolj siromašne regije.

Za Slovenijo je bil finski predlog nesprejemljiv, saj bi bila žrtev ostrih rezov na področju kohezije. Kot je decembrskem vrhu EU povedal premier Marjan Šarec, bi (v primerjavi s sedanjim sedemletnim okvirjem) izgubila 28 odstotkov kohezijskega denarja. Tako bi bila ena od najbolj prizadetih držav. V skladu za pravično tranzicijo je sicer za Slovenijo predvidenih 91,5 milijona evrov.



Slovenskega odziva na Michelov predlog še ni, saj morajo strokovnjaki najprej analizirati številke in posamezne rešitve iz predloga. Slovenija si je sicer prizadevala za rešitev, po kateri nobena regija ne bi smela izgubili več kot 40 odstotkov denarja v primerjavi s sedanjim obdobjem. To zadeva slovensko zahodno regijo, ki znotraj EU že velja za nadpovprečno razvito.


Davek na plastiko kot nov vir


Po Michelovem predlogu nobena država ne bi smela dobiti manj kot 76 odstotkov zneska iz veljavnega sedemletnega obdobja.

Na drugem velikem področju, skupni kmetijski politiki, je predvidenih 329,3 milijard evrov. Pri njenih obeh stebrih, neposrednih plačilih kmetom in razvoju podeželja, so predvideni rezi v primerjavi s finski predlogom. Pri razvoju podeželja, ki ima za Slovenijo precejšnjo vlogo, bi Michel skrčil znesek z 80 na 72,5 milijarde evrov.

Evropski proračun bi po Michelovem predlogu imel nova lastna vira: iz nadpovprečnih prihodkov držav članic iz trgovanja s kuponi za izpuste CO2 in dajatve na nereciklirano plastično embalažo.

Sistem velikih popustov za bogate države članice naj bi sicer bili odpravljeni, a bodo nadomeščeni s sistemom zmanjševanja njihovih plačil.

Scenarij, po katerem bi voditelji 27 držav članic, lahko sklenili kompromis že prihodnji teden, ni najbolj verjeten. Glavni skupini sta dve: bolj varčno naravne neto plačnice in na drugi strani manj razvite prejemnice, združene v skupino »prijateljev kohezije«.

Ker bo z brexitom v proračunu nastala velika luknja in ker dobiva EU čedalje več nalog, je še teže spraviti vse interese na skupni imenovalec. O proračunu EU se odloča s soglasjem vseh članic, sprejeti ga mora tudi evropski parlament.

Evropska komisija je maja 2018 predlagala proračun v višini 1135 milijard evrov ali 1,11 bruto nacionalnega dohodka. Bogate neto plačnice postavljajo zgornjo mejo pri enem odstotku.

Preberite še:

Komentarji: