Putin zagnal strateške vojaške vaje z izstrelitvami raket
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes zagnal vojaške vaje strateških sil, v okviru katerih so izstrelili tudi balistične in vodene rakete, so sporočili iz Kremlja. Putin in beloruski predsednik Aleksander Lukašenko vaje spremljata iz Kremlja.
Rusija je nove vojaške vaje napovedala v času stopnjevanja napetosti z Zahodom, ki se boji, da kopičenje ruskih sil ob meji z Ukrajino kaže na morebitno rusko invazijo na to nekdanjo sovjetsko republiko. Po napovedih ruskega ministrstva za obrambo v vajah sodelujejo vse veje ruskih oboroženih sil, od letalskih do mornarice s podmornico z jedrskim orožjem. »Takšno testiranje je seveda skoraj nemogoče brez vodje države. Saj poznate znameniti črni kovček z rdečim gumbom,« je povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
Rusija je v zadnjih tednih v bližini ukrajinskih meja izvajala obsežne vojaške vaje. Putin, ki od Zahoda zahteva obljube, da se Nato ne bo širil na Vzhod, je v petek dejal, da so ruske vojaške vaje »izključno obrambne narave in nikogar ne ogrožajo«. Dodal je, da Zahod in zavezniki »še niso pripravljeni resno obravnavati ključnih varnostnih zahtev Rusije«. Rusija je namreč ta teden zahtevala, da se ZDA zavežejo, da bodo umaknile vse svoje vojake iz Srednje in Vzhodne Evrope.
O zaostrenih razmerah se bosta sicer po telefonu v nedeljo pogovarjala Putin in francoski predsednik Emmanuel Macron, so potrdili v Kremlju. Ob tem pa so iz Elizejske palače sporočili, da se bo Macron danes slišal tudi z ukrajinskim kolegom Volodimirjem Zelenskim.
Na vzhodu Ukrajine poziv k splošni mobilizaciji
Voditelja samooklicanih Ljudskih republik Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine sta danes pozvala k splošni mobilizaciji. Medtem se na konfliktnih območjih na vzhodu Ukrajine nadaljujejo kršitve prekinitve ognja, v obstreljevanju naj bi umrl najmanj en ukrajinski vojak, poročajo tuje tiskovne agencije. »Pozivam vse moške republike, ki so sposobni nositi orožje v rokah, da se postavijo za svoje družine, otroke, žene in matere,« je na Telegramu zapisal vodja separatistov v Donecku Denis Pušilin.
Pušilin je danes podpisal odlok, ki omogoča splošno mobilizacijo. Za podoben korak so se odločili v Lugansku, kjer moški, stari od 18 do 55 let, ne smejo več zapustiti območja.
Pahor: Ukrajinsko krizo je treba rešiti po mirni poti
Predsednik republike Borut Pahor je ob robu Münchenske varnostne konference v izjavi pozval k dialogu in iskanju mirnih rešitev krize v Ukrajini. Po njegovem mnenju bi Rusija za vojaški poseg v Ukrajini plačala visoko politično, gospodarsko in moralno ceno. O ukrajinski krizi in drugih temah je Pahor govoril z več predsedniki in predstavniki držav.
»Mislim, da si vsi prizadevamo, da bi se kriza rešila po mirni poti,« je danes v izjavi za RTV Slovenija poudaril Pahor. Sam sicer zaznava manjše razlike v diplomatskih pristopih reševanja krize. »Tu se postavlja vprašanje, ali je smiselno vedno znova napovedovati rusko invazijo, za katero se izkaže, da je ni,« se je spraševal.
EU je v svojih beseda bolj previdna kot ZDA, ker je EU neposredna soseda Rusije in želi ohraniti manevrski prostor za demokracijo, je ocenil danes. »Po drugi strani pa je res, da dostikrat tudi EU želi imeti ZDA, ki na glas povedo, da obstoji moč za dosego nekaterih ciljev,« je dodal.
Rusija še naprej krepi svojo prisotnost na meji z Ukrajino
Zveza Nato medtem še vedno ni prejela verodostojnih podatkov o umiku ruskih sil z območja ob meji z Ukrajino. Ravno nasprotno, Rusija naj bi še naprej krepila svoje vojaške sile, je danes na varnostni konferenci v Münchnu dejal generalni sekretar Jens Stoltenberg in pozval Rusijo k nadaljnjim pogovorom. Rusko obrambno ministrstvo je v zadnjih dneh večkrat sporočilo, da se bodo ruske sile po končanih vojaških vajah vrnile v svoje baze. Voditelji Nata, ZDA in zahodnih zaveznic pa so kljub obljubam in domnevnim umikom že izrazili dvom o opaznem umikanju ruskih enot.
»Kljub trditvam Moskve doslej nismo opazili nobenih znakov umika in deeskalacije. Nasprotno, Rusija še naprej krepi svoje sile,« je dejal Stoltenberg. Posvaril je, da takšnega kopičenja sil, ki so pripravljene na spopad, niso videli od konca hladne vojne. »Nevarnost sedaj predstavlja kombinacija krepitve vojaških sil z zelo grozečo retoriko, ko postavljajo zahteve, za katere vedo, da jih ne moremo izpolniti, ter govorijo, da če jih ne izpolnimo, da bodo sledile vojaške posledice,« je dodal.
Na varnostni konferenci prevladuje tema o Rusiji in njeni namestitvi vojakov na obmejnem območju z Ukrajino. Na Zahodu se namreč bojijo, da Kremelj razmišlja o invaziji na sosednjo državo in da bi se konflikt lahko razširil tudi na članice Nata.
Ob tem je pojasnil, da je že v četrtek poslal ruskemu zunanjemu ministru Sergeju Lavrovu pismo, v kateremu ga vabi na nadaljnje pogovore v formatu sveta Nato-Rusija. Še naprej si namreč prizadeva za pot diplomacije, obenem pa je zavezništvo pripravljeno sprejeti vse potrebne ukrepe za zaščito in obrambo zaveznikov, je dodal.
Britanski premier zahteva enotnost Zahoda v boju proti Rusiji
Britanski premier Boris Johnson je na današnji varnostni konferenci v Münchnu zahteval večjo enotnost Zahoda glede ruskih groženj Ukrajini in opozoril, da bi morebitna invazija povzročila šok po vsem svetu, tudi v Aziji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Že pred prihodom na konferenco v Nemčiji, ki jo Rusija sicer bojkotira, je Johnson dejal, da se je katastrofi vojne v vzhodni Evropi še vedno mogoče izogniti z diplomatskimi sredstvi, a le če bo Zahod govoril enotno.
Opozoril je, da bo vsakršna ruska vojaška akcija proti Ukrajini sprožila sankcije, ki bi Moskvi onemogočile dostop do londonskih kapitalskih trgov. Velika Britanija je tako postala ena izmed mnogih držav, ki so Rusiji obljubile sankcije v primeru agresije.
Scholz poziva Rusijo k ponovnim pogajanjem
Nemški kancler Olaf Scholz je zaradi ponovnega povečanja napetosti na ukrajinski meji posvaril Rusijo pred napadom in na Münchenski varnostni konferenci pozval k pogajanjem. Po njegovih besedah bi morali ravno zdaj biti deležni čim večjih diplomatskih prizadevanj, saj na kocki ni nič manj kot mir v Evropi. V luči ponovnega zaostrovanja ukrajinske krize, je Scholz na varnostni konferenci poudaril, da bi bila vsakršna vojaška agresija na Ukrajino velika napaka. »Želimo si, da do tega ne bi prišlo, zato pa se je treba pogajati,« je dejal.
Pri pogajanjih je treba razlikovati med nesprejemljivimi zahtevami in legitimnimi varnostnimi interesi. O pravici do svobodne izbire zavezništva, torej o možnosti, da se Ukrajina pridruži Natu, se Scholz ni pripravljen pogajati. Rusiji pa očita, da je vprašanje članstva Ukrajine v Natu povzdignila v nepravem času. »Hkrati pa obstajajo resna varnostna vprašanja, ki so pomembna za obe strani. Predvsem preglednost oborožitvenih sistemov in vojaških vaj ter novi pristopi k nadzoru nad orožjem,« je dodal. Hitrih uspehov ne pričakuje, toda meni, da lahko dinamiko krize premagamo le s pogajanji.
Ponovil je, da je Nemčija največja donatorka finančne pomoči Ukrajini in da bo to nadaljevala tudi v prihodnje. Pri tem je nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock pojasnila, da zgodovina in zakoni Nemčiji preprečujejo, da bi delila orožje s partnerji, ki niso člani Nata. Izjava je bila deležna ostrih kritik zaradi vse večjih strahov pred morebitnim ruskim napadom. Nemčija pa si tako prizadeva za mirno rešitev krize v Ukrajini, saj ima izjemno moralno avtoriteto, meni ameriški državni sekretar Antony Blinken.
Nemški kancler je na varnostni konferenci pozval tudi k okrepljenim prizadevanjem za vključitev Zahodnega Balkana v EU. "Ni dovolj, da kot strateški cilj navedemo možnost širitve te regije. Moramo jo aktivno spodbujati," je dejal. Prav tako si kancler želi okrepiti sodelovanje s Kitajsko pri vprašanjih skupnega interesa, kot so boj proti podnebnim spremembam in revščini ter nadzor nad orožjem.
Na konferenci je bil kritičen tudi do Irana in državo opozoril naj ne spodkopava pogajanj za rešitev jedrskega sporazuma iz leta 2015. »V zadnjih desetih mesecih smo v pogajanjih na Dunaju prehodili dolgo pot. Na mizi so vsi elementi za zaključek pogajanj,« je dejal Scholz. Po njegovih besedah bi bilo nesprejemljivo, če bi Iran še naprej kršil sporazum, si prizadeval k jedrski oborožitvi in hkrati prekinil nadzor Mednarodne agencije za jedrsko energijo.
