Argentina korak bližje pravici do izbire
Argentinski poslanci so podprli vladni predlog, ki uzakonja pravico do brezplačne prekinitve nosečnosti do 14. tedna.
Odpri galerijo
Podporniki pravice do izbire za splav so po maratonski razpravi v globoko razdeljenem spodnjem domu argentinskega parlamenta dočakali še eno zmago na poti do dekriminalizacije in uzakonjenja pravice do izbire za splav. Zakonodajni predlog vlade predsednika Alberta Fernándeza je podprlo 131 poslancev, 117 jih je glasovalo proti. Bitka za uzakonjenje te pravice se zdaj seli v argentinski senat.
S tem ko so poslanci potrdili uzakonjenje pravice do umetne prekinitve nosečnosti do 14. tedna (zatem pa v primerih, ko nosečnost ogroža zdravje ženske oziroma je posledica posilstva), je Argentina po mnenju podpornikov zakona korak bližje družbeni enakosti. Kriminalizacija splava namreč ne preprečuje umetnih prekinitev nosečnosti – zaradi zapletov pri prekinitvi nosečnosti v nevarnih okoliščinah je vsako leto v državi hospitaliziranih več deset tisoč žensk –, zaradi česar se poglabljajo tako razlike med spoloma kot tudi razlike med posameznicami, ki storitev lahko opravijo v zasebnih zdravstvenih ustanovah in tistimi, ki si tega ne morejo privoščiti.
Podobno kot sta ulice Buenos Airesa preplavili zelena barva podpornikov pravice do izbire za splav in modra barva tako imenovanih zagovornikov obeh življenj, je bila razprava v kongresu odraz različnih bregov, na katerih so »zeleni« in »modri« poslanci. Ti se na podpornike in nasprotnike zakona, ki predvideva brezplačen splav do 14. tedna nosečnosti, namreč delijo ne glede na pripadnost politični stranki.
Argumenti obeh strani so znani in so jih poslanci uporabili tudi v več kot dvajset ur trajajoči razpravi. Medtem ko so se nasprotniki zakona predstavljali predvsem kot zagovorniki vseh življenj in branitelji katoliške tradicije v Argentini ter so menili, da dekriminalizacija splava ni rešitev za preprečevanje neželenih nosečnosti, so zagovorniki spremembe zakonodaje s sloganom »materinstvo bo zaželeno ali pa ga ne bo« poudarjali pravico do izbire posameznikov. Te da že tako določa razredna pripadnost, zaradi česar je ključno, da je storitev opravljanja splava brezplačno dostopna vsem ženskam.
S tem ko so poslanci potrdili uzakonjenje pravice do umetne prekinitve nosečnosti do 14. tedna (zatem pa v primerih, ko nosečnost ogroža zdravje ženske oziroma je posledica posilstva), je Argentina po mnenju podpornikov zakona korak bližje družbeni enakosti. Kriminalizacija splava namreč ne preprečuje umetnih prekinitev nosečnosti – zaradi zapletov pri prekinitvi nosečnosti v nevarnih okoliščinah je vsako leto v državi hospitaliziranih več deset tisoč žensk –, zaradi česar se poglabljajo tako razlike med spoloma kot tudi razlike med posameznicami, ki storitev lahko opravijo v zasebnih zdravstvenih ustanovah in tistimi, ki si tega ne morejo privoščiti.
Podobno kot sta ulice Buenos Airesa preplavili zelena barva podpornikov pravice do izbire za splav in modra barva tako imenovanih zagovornikov obeh življenj, je bila razprava v kongresu odraz različnih bregov, na katerih so »zeleni« in »modri« poslanci. Ti se na podpornike in nasprotnike zakona, ki predvideva brezplačen splav do 14. tedna nosečnosti, namreč delijo ne glede na pripadnost politični stranki.
Argumenti obeh strani so znani in so jih poslanci uporabili tudi v več kot dvajset ur trajajoči razpravi. Medtem ko so se nasprotniki zakona predstavljali predvsem kot zagovorniki vseh življenj in branitelji katoliške tradicije v Argentini ter so menili, da dekriminalizacija splava ni rešitev za preprečevanje neželenih nosečnosti, so zagovorniki spremembe zakonodaje s sloganom »materinstvo bo zaželeno ali pa ga ne bo« poudarjali pravico do izbire posameznikov. Te da že tako določa razredna pripadnost, zaradi česar je ključno, da je storitev opravljanja splava brezplačno dostopna vsem ženskam.