Ruske grožnje na Fincih niso delovale
Odločitev finskega predsednika in premierke ni bila presenetljiva. Sauli Niinistö in Sanna Marin sta vstop Finske v zvezo Nato navsezadnje podprla na podlagi širokega političnega, predvsem pa javnomnenjskega konsenza, ki se je po ruskem napadu na Ukrajino oblikoval v rekordno kratkem času. Presenetljiv ni bil tudi odziv Kremlja, ki je kmalu zatem napovedal povračilne ukrepe proti nordijski državi. Kakšni bodo te, ruski predstavniki niso razkrili.
»Finska mora zaprositi za članstvo v Natu brez oklevanja,« sta v kratki skupni izjavi poudarila predsednik Niinistö in premierka Marin, s pojasnilom, da bi članstvo v Natu okrepilo tako varnost Finske kot moč celotnega zavezništva. Nordijska država, ki si z Rusijo deli več kot 1300 kilometrov dolgo mejo, se je po skoraj tri desetletja dolgi razpravi naposled znašla na pragu vstopa v zavezništvo. V to jo je, kot je že v sredo poudaril finski predsednik, prisilila vzhodna soseda s svojim napadom na Ukrajino.
Vsi postopki za vložitev prošnje za članstvo bodo predvidoma končani do prihodnjega tedna, ko se pričakuje tudi odločitev o vstopu Švedske v severnoatlantsko zavezništvo. Do konca nedelje bodo svojo stališče podale še posamezne politične stranke, v ponedeljek pa bo o vprašanju razpravljal še finski parlament in z glasovanjem tudi uradno podprl vložitev vloge za vstop države v zvezo Nato.
»Gladek in hiter« vstop
Odločitev finskega predsednika in premierke je pričakovano odmevala tako v Bruslju kot v Moskvi. Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg jo je pozdravil z obljubo, da bo finsko vključevanje v zavezništvo potekalo »gladko in hitro«. Država je po Norvežanovih besedah že zdaj ena najtesnejših partneric Nata, odrasla demokracija in članica Evropske unije ter pomemben dejavnik pri ohranjanju evroatlantske varnosti. »Strinjam se s predsednikom Niinistöm in premierko Marin, da bi njeno v članstvo v Natu okrepilo tako zavezništvo kot varnost Finske.«
Povsem drugačen je pogled Rusije, ki je svojo sosedo znova opozorila pred negativnimi posledicami, ki bi jih takšen korak imel za odnose med državama in za ohranjanje stabilnosti na severu Evrope. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitri Peskov je ponovil, da Evropa zaradi širitve Nata ni nič bolj stabilna ali varna in potrdil, da bi finski vstop v zavezništvo predstavljal neposredno grožnjo Rusiji, na katero se bo država tudi odzvala.
Toda ravno tovrstne grožnje Moskve, vključno z napovedmi o premeščanju jedrskega orožja v baltsko regijo, so Fince po 24. februarju še dodatno prepričale o potrebi po vključevanju v nova varnostna zavezništva. Kot je finski predsednik poudaril ta teden, se mora Rusija pri iskanju odgovornih za nastali položaj »pogledati v ogledalo«.
