Ruskega plina je lahko preveč

V sporu o plinovodu Severni tok 2, ki naj bi poskrbel za še več neposredne prodaje ruskega plina v Nemčijo in naprej v Evropo, so države Evropske unije skupaj z evropsko komisijo in evropskim parlamentom našle kompromisno rešitev. Kritiki še naprej obsojajo odvisnost od ruskega plina, s katerim Moskva po njihovem prepričanju plačuje tudi svojo vojaško moč.

Napovedana zakonodaja, ki jo bodo morale potrditi članice EU, naj bi upravljavce plinovoda pod Baltskim morjem obvezala k spoštovanju pravil EU, predvsem določila, da lastništvo in obratovanje plinovoda ne smeta biti v istih rokah, da bosta zagotovljeni nediskriminacija in transparentnost ter da bo del kapacitet na voljo drugim ponudnikom. Evropski komisar za energijo Miguel Arias Cañete verjame, da bo Evropa odpravila pravno vrzel in dodatno potrdila neodvisnost od uvoza zemeljskega plina. »Nova pravila zagotavljajo uveljavljanje zakonodaje EU za plinovode, ki dobavljajo plin v Evropo, pa tudi, da mora vsakdo, ki hoče Evropi prodajati plin, spoštovati evropske energetske zakone.«

Strah pred vplivom Moskve

Pri ambicioznem energetskem projektu, ki naj bi začel delovati konec letošnjega leta, sodelujejo tudi evropski partnerji, vodi pa ga rusko državno podjetje Gazprom. Vrsta vzhodnoevropskih, baltskih in skandinavskih držav se boji prevelikega vpliva Rusije v Evropi. Nemčija pa je prepričana, da je to gospodarski projekt, in je nasprotovala dodatnim pogojem. Pri tem je tvegala celo spor z najtesnejšo evropsko partnerico Francijo, a so na koncu vendarle dosegli kompromis. Dogovor naj bi dopuščal tudi izjeme, a samo s strogim upoštevanjem postopkov ter odločilno vlogo evropske komisije.



Nemčija je zaradi opaznega zmanjšanja uporabe jedrske in premogovne energije vse bolj odvisna od uvoženega plina, kritiki pa poudarjajo tudi vlogo nekdanjega kanclerja Gerharda Schröderja pri ruskih energetskih projektih. Nekateri celo njegovi socialdemokratski stranki ali vsaj njenim delom očitajo pristranskost do Rusije: ameriški Wall Street Journal je te dni pripisal SPD ponovni premislek o podpori tradicionalnih dogovorov, ki Nemčijo ob morebitnem ruskem napadu na Evropo postavljajo pod ameriški jedrski ščit ter jo obvezujejo k vojaškemu sodelovanju pri protinapadih. Novinar Bojan Pancevski je navedel neimenovanega visokega socialdemokratskega uradnika, da SPD o spremembah razmišlja zaradi ameriškega odstopa od sporazuma o omejitvi jedrskih raket srednjega dosega (INF).

Nič nimajo proti Severnemu toku 1 ...

Američani in številne evropske države z Nemčijo vred obtožujejo Rusijo, da je že pred leti prenehala spoštovati jedrski sporazum, ameriški veleposlanik v Nemčiji Richard Grenell pa je v nedavnem intervjuju za časopis Die Welt vprašal, ali ne bi morala Nemčija nasprotovati podeljevanju še večje moči Moskvi s kupovanjem ruskega plina. Tudi drugi visoki ameriški uradniki so Severnemu toku 2 očitali soodgovornost za slabitev evropske varnostne arhitekture ter podjetjem, ki sodelujejo pri tem, celo grozili s sankcijami. Grenell je na očitke, da ZDA prepričujejo zaveznike o kupovanju lastnega utekočinjenega plina, odgovoril, da ne nasprotujejo vsemu ruskemu plinu v Evropi, ampak samo prevelikim količinam tega. »Nič nimamo proti Severnemu toku 1, Severni tok 2 pa gre predaleč.«



Sporni diplomat je obtožil Rusijo sestrelitve potniškega letala, uporabe kemičnega orožja, zasega evropskih ozemelj pa tudi večkratne ustavitve pošiljanja plina v minulih letih. »Zanašanje na ruske obljube je enako naivno kot verjeti Huaweiu, da Kitajska ne bo kradla vaših skrivnosti,« je mimogrede ošvrknil še nemško politiko do kitajskega komunikacijskega velikana. Nemški gospodarski minister Peter Altmaier je vsaj pri oskrbi z energijo zagotovil, da se Evropa ne bo pustila izsiljevati ne sovražnikom ne prijateljem.