Ruski vojni zločini še en preizkus enotnosti EU
Embargo na uvoz ruske nafte je za mnoge naslednji logičen ukrep, ki bi ga Evropska unija morala sprejeti proti Rusiji zaradi zločinov, storjenih na območju Ukrajine. Napredek v tej smeri na zasedanju evropskih zunanjih ministrov ni bil pričakovan, toda visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je potrdil, da prepoved uvoza ruskih energentov kljub temu ostaja na seznamu možnih sankcij.
»Nič ni vnaprej izključeno, niti [omejitve uvoza] nafte in plina,« je Borrell dejal med novinarsko konferenco po koncu zasedanja, na katerem so ministri med drugimi razpravljali o učinkovitosti dosedanjih sankcij proti Rusiji. Kritiki sedemindvajseterice opozarjajo, da z odlašanjem embarga na uvoz ruskih energentov efektivno financira Putinovo agresijo na Ukrajino, in se sprašujejo, kaj bi se moralo še zgoditi, da bi se evropske države soglasno odločile za takšen ukrep. Kakor je po prihodu na zasedanje, ki se ga je udeležil tudi slovenski zunanji minister Anže Logar, poudaril vodja litovske diplomacije Gabrielius Landsbergis, razlogov za odlašanje ni več. »Najbolje je obiskati Kijev, Irpin in Bučo ter si na lastne oči ogledati, zakaj je treba uvesti sankcije.«
Toda v EU za zdaj ni ne duha ne sluha o enotnem stališču držav članic glede možnosti uvedbe energetskega embarga. Prepovedi med drugim nista naklonjeni Nemčija in Avstrija, najbolj glasno pa ji nasprotuje Madžarska. Gospodarstva vseh omenjenih držav so močno odvisna od uvoza energije iz Rusije.
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU je po zasedanju opozoril, da je pri razpravah o možnosti uvedbe embarga potrebno razlikovati med vrstami energentov. Evropske države namreč iz Rusije uvozijo bistveno več nafte kot plina, zaradi česar je po njegovih besedah sankcije smiselno najprej uperiti v črno zlato, ki ga je tudi lažje nadomestiti z uvozom iz drugih delov sveta. Španski diplomat je ocenil, da ukrajinska vojna tako iz humanitarnega kot energetskega vidika predstavlja asimetričen šok, pri čemer so določene države članice bistveno bolj prizadete od drugih. Šok predstavlja tudi z vidika svetovne prehranske varnosti, pri čemer je Borrell poudaril, da krivdo za to nosi izključno ruska stran.
EU bo pomagala dokumentirati zločine
Borrell je v izjavah pokazal, da je njegova nedavna pot v Ukrajino, kjer sta si skupaj s predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen ogledala nekatera od prizorišč zločinov ruske vojske nad civilnim prebivalstvom, nanj pustila močan vtis. Rusko agresijo je opisal kot »grozljivo«. »Zelo nas skrbijo humanitarne posledice te vojne,« je povedal visoki predstavnik in poudaril, da je pričakovana nova ruska ofenziva v Donbasu še en dodaten razlog za krepitev podpore Ukrajini, tudi ko gre za dobavljanje orožja.
Pred uradnim delom zasedanja se je ministrom pridružil Karim Khan, generalni tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), ki jim je predstavil izzive, s katerimi se bodo mednarodne institucije soočale pri preganjanju odgovornih za zločine, storjene na ozemlju Ukrajine. EU bo s finančnimi sredstvi in kadrovsko podporo pomagala ICC ter ukrajinskim oblastem dokumentirati in preiskovati posamezne primere ruskih grozodejstev. Te je v izjavi za javnost znova obsodilo tudi slovensko zunanje ministrstvo in poudarilo, da se Slovenija zavzema za kaznovanje vojnih zločincev v skladu z mednarodnim pravom.
