Še eno ameriško bombardiranje Jemna
ZDA so pred nekaj urami ponovno bombardirale Jemen, iz katerega so proiranski hutijci tudi v petek napadali tovorne ladje v Rdečem morju. Po washingtonskih poročilih so uničili radar, ki je prestal prvotno ciljanje hutijskih vojaških položajev z ameriških, britanskih in drugih vojaških letal, ladij in podmornic. O eksplozivnem položaju na Bližnjem in Srednjem vzhodu je razpravljal tudi varnostni svet Združenih narodov, katerega nestalna članica je Slovenija.
ZDA, Velika Britanija, Bahrajn, Kanada in Nizozemska so šestdeset ciljev jemenskih hutijcev prvič napadli v zgodnjih petkovih urah po lokalnem času, ameriški predsednik Joe Biden pa je v prvem sporočilu javnosti po napadih zagrozil, da ne bo okleval pred nadaljnjimi ukrepi »za zaščito naših ljudi in svobodnega pretoka mednarodne trgovine«.
In res so se ZDA v petek zvečer odločile za dodatne napade. Hutijci so namreč izstrelili rakete na še nekaj ladij, potem ko pomembno zmanjšanje prometa skozi eno najpomembnejših plovnih žil sveta že ogroža svetovno gospodarstvo.
Biden je napade označil za uspeh. »Mislim, da ni bilo nobenih civilnih žrtev,« je povedal novinarjem ter ocenil, da so z napadom sporočilo poslali tudi Iranu. »Več kot petdeset držav je bilo prizadetih v 27 napadih na mednarodne trgovske ladje, posadke iz več kot dvajsetih držav so bile ogrožene ali zajete v piratstvu,« je poročal pred tem. »Več kot dva tisoč ladij je bilo prisiljenih v na tisoče milj daljše poti, kar lahko povzroči tedne zamud za proizvode. In 9. januarja so hutijci izvedli doslej največji napad z neposrednim ciljanjem ameriških ladij.«
Na newyorški Prvi aveniji so v bližini jemenske misije pri OZN v petek demonstrirali nasprotniki ameriškega napada. Nekaj ulic nižje na Manhattnu je na sedežu Svetovne organizacije o eksplozivnem položaju na Bližnjem in Srednjem vzhodu razpravljal varnostni svet, ki je hutijske raketne in dronske napade obsodil že pred ameriškimi napadi.
»Najostreje obsojamo napade hutijcev v Rdečem morju in poudarjamo, da sta svoboda plovbe in pomorska varnost za Slovenijo ključnega pomena,« se je ob tem glasilo tudi stališče Slovenije. »Vsi ukrepi za obrambo plovil pred napadi morajo biti v celoti v skladu z mednarodnim pravom. Prebivalci Jemna si po letih trpljenja zaslužijo trajen mir, zato pozivamo k umirjanju napetosti v regiji in k celovitemu odzivu na krizo.«
Celovit odziv na krize pomeni tudi iskanje rešitev za Gazo, o kateri je varnostnemu svetu v petek poročal podsekretar za humanitarne zadeve in koordinator za nujno pomoč Martin Griffiths: »Skoraj sto dni v Izraelu in na zasedenih palestinskih ozemljih poteka vojna skoraj brez ozira na civiliste. Položaj v Gazi je še naprej grozovit.«
Številni govorci so poudarjali nujnost premirja zaradi katastrofalnega človekoljubnega položaja po izraelskih bombardiranjih ob hkratnem obsojanju Hamasovega napada na judovsko državo 7. oktobra.
»Gaza se sooča s smrtjo in uničevanjem, lakota se hitro širi, napoveduje se katastrofalno pomanjkanje bivališč. V največji nevarnosti so otroci, nosečnice in starejši,« je v nastopu na prvi petkovi razpravi z naslovom »Ohranjevanje mednarodnega miru in varnosti« povedal posebni predstavnik Slovenije v VS OZN Samuel Žbogar. »Nujno je hitro povečanje človekoljubne pomoči.«
