Širitev EU na Balkan je geopolitično vprašanje
Po oceni voditeljev procesa je perspektiva članstva v EU pomembna za varnost in stabilnost v regiji.
Odpri galerijo
Ko sta leta 2017 slovenski predsednik Borut Pahor in njegova hrvaška kolegica Kolinda Grabar-Kitarović na Brdu gostila proces Brdo-Brioni, je bil posebni gost nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier (v sredini). Foto: Jože Suhadolnik
Voditelji procesa Brdo-Brioni bodo danes v Tirani s sklepno deklaracijo pozvali novo evropsko komisijo, naj v svoji agendi ohrani širitev na Zahodni Balkan. Posebna gostja Federica Mogherini še pričakuje, da bosta na srečanju svoja stališča zbližala Srbija in Kosovo.
Po napovedih bodo v skupni deklaraciji pozvali novo evropsko komisijo, naj se posveti širitvi na Zahodni Balkan kot posebnemu, geopolitičnemu vprašanju, namesto da bi se osredotočala na posamezne države regije in njihovo izpolnjevanje pogojev za članstvo. V njej bodo poudarili, da je perspektiva članstva v EU pomembna za varnost in stabilnost v regiji ter celotni Evropi.
Predsednik Borut Pahor in njegova hrvaška kolegica Kolinda Grabar-Kitarović, ki sta priredila srečanje balkanskih voditeljev skupaj z albanskim predsednikom Ilirjem Meto, sta ocenila, da je zaradi sedanjih razmer v Evropi in svetu nujna krepitev političnega dialoga, ohranjanje medsebojnega zaupanja in sprotno reševanje dvostranskih in regionalnih vprašanj. Pahor še meni, da bi preložitev širitve na Zahodni Balkan zbudila stare nacionalistične politične sile, ki bi poskušale menjati meje po etničnih načelih. To bi ogrozilo stabilnost tega dela Evrope.
Kljub napetim meddržavnim odnosom med Hrvaško in Slovenijo je sodelovanje med Pahorjem in Grabar-Kitarovićevo v pobudi usklajeno. Po njuni oceni je proces Brdo-Brioni najpomembnejša pobuda za Zahodni Balkan, iz katere izhaja tudi berlinski proces.
Voditelji procesa bodo podprli tudi formalni začetek pristopnih pogajanj EU s Severno Makedonijo in Albanijo. Datum bi lahko dobili že na junijskem vrhu voditeljev držav in vlad EU. Posebni gost srečanja je tudi poljski predsednik Andrzej Duda, ki bo julija v Poznanju gostil vrh berlinskega procesa.
V večini držav Zahodnega Balkana problemi ostajajo nerešeni, med Beogradom in Prištino pa se celo poglabljajo. V Srbiji, Albaniji in Črni gori se oblast spopada s protesti opozicije in civilne družbe. Po lanskih splošnih volitvah so vse institucije oblasti vzpostavili le v Republiki Srbski, v BiH pa nasprotja med političnimi predstavniki treh konstitutivnih narodov ovirajo vzpostavitev vseh ravni oblasti.
Izjema je za zdaj le Severna Makedonija, ki pa je še vedno globoko politično razdeljena zaradi spremembe imena države. Spopada se tudi s problemi, kot so zastoj gospodarstva, visoka stopnja nezaposlenosti, izseljevanje mladih izobražencev, endemična korupcija in nepotizem ter neučinkovita javna uprava.
Bruseljski dialog o normalizaciji odnosov med Kosovom in Srbijo je že več mesecev na mrtvi točki. Beograd in Priština ostajata vsak na svojem bregu, na obeh straneh pa se nestrpnost le še krepi. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini še vedno upa, da se bosta strani na srečanju v Tirani dogovorili za nadaljevanje dialoga.
Kosovsko opozicijsko gibanje Samoopredelitev je na družbenih omrežjih objavilo fotografiji srbskega predsednika Aleksandra Vučića in predsedujočega predsedstva BiH Milorada Dodika s pripisom čez njune oči, da sta v Albaniji nezaželeni osebi. Proti dvojici srbskih voditeljev so v Tirani napovedali demonstracije.
Po napovedih bodo v skupni deklaraciji pozvali novo evropsko komisijo, naj se posveti širitvi na Zahodni Balkan kot posebnemu, geopolitičnemu vprašanju, namesto da bi se osredotočala na posamezne države regije in njihovo izpolnjevanje pogojev za članstvo. V njej bodo poudarili, da je perspektiva članstva v EU pomembna za varnost in stabilnost v regiji ter celotni Evropi.
Hrvaška in Slovenija usklajeni
Predsednik Borut Pahor in njegova hrvaška kolegica Kolinda Grabar-Kitarović, ki sta priredila srečanje balkanskih voditeljev skupaj z albanskim predsednikom Ilirjem Meto, sta ocenila, da je zaradi sedanjih razmer v Evropi in svetu nujna krepitev političnega dialoga, ohranjanje medsebojnega zaupanja in sprotno reševanje dvostranskih in regionalnih vprašanj. Pahor še meni, da bi preložitev širitve na Zahodni Balkan zbudila stare nacionalistične politične sile, ki bi poskušale menjati meje po etničnih načelih. To bi ogrozilo stabilnost tega dela Evrope.
Kljub napetim meddržavnim odnosom med Hrvaško in Slovenijo je sodelovanje med Pahorjem in Grabar-Kitarovićevo v pobudi usklajeno. Po njuni oceni je proces Brdo-Brioni najpomembnejša pobuda za Zahodni Balkan, iz katere izhaja tudi berlinski proces.
- Sodelovanje Slovenije in Hrvaške v pobudi je usklajeno.
- Voditelji procesa bodo podprli začetek pristopnih pogajanj EU s Severno Makedonijo in Albanijo.
- V večini držav Zahodnega Balkana problemi ostajajo nerešeni.
- Pričakuje se nadaljevanje dialoga Kosova s Srbijo.
Voditelji procesa bodo podprli tudi formalni začetek pristopnih pogajanj EU s Severno Makedonijo in Albanijo. Datum bi lahko dobili že na junijskem vrhu voditeljev držav in vlad EU. Posebni gost srečanja je tudi poljski predsednik Andrzej Duda, ki bo julija v Poznanju gostil vrh berlinskega procesa.
Vučić in Dodik nezaželena
V večini držav Zahodnega Balkana problemi ostajajo nerešeni, med Beogradom in Prištino pa se celo poglabljajo. V Srbiji, Albaniji in Črni gori se oblast spopada s protesti opozicije in civilne družbe. Po lanskih splošnih volitvah so vse institucije oblasti vzpostavili le v Republiki Srbski, v BiH pa nasprotja med političnimi predstavniki treh konstitutivnih narodov ovirajo vzpostavitev vseh ravni oblasti.
Izjema je za zdaj le Severna Makedonija, ki pa je še vedno globoko politično razdeljena zaradi spremembe imena države. Spopada se tudi s problemi, kot so zastoj gospodarstva, visoka stopnja nezaposlenosti, izseljevanje mladih izobražencev, endemična korupcija in nepotizem ter neučinkovita javna uprava.
Bruseljski dialog o normalizaciji odnosov med Kosovom in Srbijo je že več mesecev na mrtvi točki. Beograd in Priština ostajata vsak na svojem bregu, na obeh straneh pa se nestrpnost le še krepi. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini še vedno upa, da se bosta strani na srečanju v Tirani dogovorili za nadaljevanje dialoga.
Kosovsko opozicijsko gibanje Samoopredelitev je na družbenih omrežjih objavilo fotografiji srbskega predsednika Aleksandra Vučića in predsedujočega predsedstva BiH Milorada Dodika s pripisom čez njune oči, da sta v Albaniji nezaželeni osebi. Proti dvojici srbskih voditeljev so v Tirani napovedali demonstracije.
