
Neomejen dostop | že od 14,99€
Medtem ko makroekonomski kazalniki za leto 2024 kažejo znake okrevanja, se je v Sloveniji močno povečalo število podjetij, ki so se znašla v postopkih zaradi insolventnosti. Po zadnjih podatkih študije CEE Insolvency Study 2025, ki jo je objavila mednarodna zavarovalnica Coface, je Slovenija imela kar 32,4-odstotno rast števila stečajev, kar je najvišja rast med vsemi državami Srednje in Vzhodne Evrope.
Po dveh kriznih letih, ki so ju zaznamovali visoki stroški energije, inflacija in geopolitična negotovost, se je gospodarska slika v regiji sicer izboljšala. Povprečna rast BDP je v letu 2024 dosegla 2,6 odstotka – v letu 2023, denimo, le 0,8 odstotka –, inflacija pa se je zmanjšala za skoraj polovico – z 11,2 na 4,6 odstotka. Toda kot opozarja regionalni ekonomist za Srednjo in Vzhodno Evropo pri Coface Mateusz Dadej, so številna podjetja, zlasti v predelovalnih dejavnostih in transportu, že prej izčrpala svoje rezerve. »Porast poslovne insolventnosti odraža globlje strukturne težave in zakasnjen vpliv preteklih kriz,« pravi Dadej.
Največji relativni porast števila stečajev ima Slovenija, navaja Coface, ki omenja propad Mariborske livarne, ene najstarejših industrijskih družb v državi, kjer so konec leta dokončno ustavili proizvodnjo. Podjetje je le eno izmed 769 slovenskih podjetij, ki jih je lani doletel stečaj ali so bila tik pred njim. Največ postopkov, 29,3 odstotka, je bilo sproženih v gradbeništvu ter v segmentu poslovnih in osebnih storitev – 22,6 odstotka, medtem ko je finančni sektor imel zanemarljiv delež – slab odstotek.
Vzroke za rast števila insolventnosti je iskati v kombinaciji zaostrenih pogojev financiranja, višjih obrestnih mer ter zmanjšanega dostopa do kreditov. Poleg tega so spremembe davčne in socialne politike – med drugim ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvedba obveznega prispevka – znižale razpoložljive dohodke gospodinjstev, kar je negativno vplivalo na domače povpraševanje.
Čeprav se je skupno število insolvenčnih postopkov v regiji na videz zmanjšalo za devet odstotkov – s 50.248 v letu 2023 na 45.938 v letu 2024, analitiki opozarjajo na metodološke pasti. Za padec je namreč v veliki meri »kriva« Madžarska, kjer so postopke izbrisa podjetij začasno ustavili zaradi pandemije.
Minstrstvo za finance se ozdiva
Menimo, da je za tovrstne statistične primerjave bolj merodajna uradna statistika (AJPES, SURS, Eurostat, OECD ipd.).
Po javno objavljenih podatkih AJPES je bila v Sloveniji lansko leto rast števila stečajev 14,6 %, kar je dvakrat manj od izračunov, ki ste jih objavili. Po četrtletnih podatkih Eurostata, je imela Slovenija v letu 2023 relativno visok upad stečajev (v zadnjem četrtletju 2023 je bil upad 14 %), zato podatki za zadnje četrtletje 2024 kažejo na porast stečajev v primerjavi z zadnjim četrtletjem 2023. Velja pa poudariti, da je v prvem četrtletju letošnjega leta rast stečajev na letni ravni nazaj upadla (na 2,5 %). Po podatkih za prvo četrtletje letošnjega leta tako po rasti stečajev ne izstopamo od povprečja držav v regiji in EU. Velja poudariti, da so za podatke iz obdobja v obdobje predvsem pri manjših državah, kot je Slovenija, značilna večja nihanja, kar je posledica manjšega števila pojavov v opazovanih obdobjih.
Če po drugi strani pogledamo statistiko registracij pravnih enot (poročilo AJPES), je Slovenija tudi v 2024 na letni ravni beležila povečanje registracij (kljub že visoki rasti registracij v letu 2023).
Glede na to, da je bilo po podatkih AJPES število stečajev v Sloveniji leta 2024 pod povprečjem zadnjih 10 let, število registracij pravnih enot pa nad povprečjem, lahko trdimo, da dinamika stečajev in registracij pravnih enot v Sloveniji kaže na normalno preoblikovanje gospodarstva. (Zanimivo je tudi, da je bilo pri nas na letni ravni največ stečajev v obdobju 2017–2019, torej v času zelo visoke gospodarske rasti).
Prav tako je močno zavajajoča navedba, da je »ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvedba obveznega zdravstvenega prispevka znižala razpoložljive dohodke gospodinjstev, kar je negativno vplivalo na domače povpraševanje.«
Gospodinjstva namreč zaradi uvedbe obveznega zdravstvenega prispevka niso na slabšem. Pred to spremembo so namreč prebivalci prostovoljni dopolnilni zdravstveni prispevek plačevali iz svojega neto razpoložljivega dohodka, s spremembo pa se obvezni zdravstveni prispevek odmerja enako kot vsi drugi prispevki za socialno varnost in tudi znižuje osnovo za dohodnino. Za tistih 95 %, ki so že prej plačevali prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, je tako ta sprememba prinesla celo prihranek. Obvezni zdravstveni prispevek namreč sedaj znižuje osnovo za odmero dohodnine, s čimer se povečuje razpoložljivi dohodek posameznika. Po trenutnih ocenah predstavlja zmanjšanje odmerjene dohodnine (zaradi uvedbe obveznega zdravstvenega prispevka) 100 milijonov evrov na leto.
Leta 2023 je vlada začela pravne reforme in poenotenje evidenc, tako da se je, kot navajajo pri Cofaceu, število obravnavanih primerov zmanjšalo za več kot četrtino zaradi »administrativne ’normalizacije’ oziroma statističnega čiščenja nakopičenih primerov iz preteklih let, ki niso več ustrezali novim formalnim merilom za evidentiranje«.
Če Madžarsko izvzamemo, se število stečajev v regiji v resnici povečuje, in sicer za tri odstotke – z 29.771 na 30.680 primerov.
Vzporedno z rastjo števila stečajev v Sloveniji so se podobni trendi – naraščajoči stroški in fiskalna neravnovesja – pojavili tudi v Romuniji, Latviji, Estoniji in na Hrvaškem, medtem ko so poljska podjetja začela več uporabljati postopke prestrukturiranja kot orodje za reševanje likvidnostnih težav, zaradi česar se je delež primerov povečal za skoraj petino.
Češka in Slovaška sta po podatkih zavarovalnice ohranili razmeroma stabilne trende, v Litvi pa je delež ostal skoraj nespremenjen. Manj primerov sta, poleg Madžarske, imeli tudi Srbija in Bolgarija z 12,1- in 5,7-odstotnim padcem.
Pri Cofaceu napovedujejo, da bi lahko sprostitev evropskih kohezijskih sredstev v prihodnjih mesecih omogočila val infrastrukturnih in industrijskih investicij, kar bi lahko pozitivno vplivalo zlasti na gradbeništvo in povezana področja. Vendar pa tveganja ostajajo.
Dolgoročna stabilnost bo odvisna od strateških naložb in bolj predvidljive gospodarske politike.
Jarek Jaworski, regionalni direktor Cofacea
»Dolgoročna stabilnost bo odvisna od strateških naložb in bolj predvidljive gospodarske politike,« pravi Jarek Jaworski, regionalni direktor Cofacea.
Zaostreni kreditni pogoji, geopolitične napetosti med ZDA in EU ter možnost povišanja carin lahko namreč hitro omajejo zaupanje vlagateljev in potrošnikov. Če ZDA ohranijo ali celo povišajo carine, bi EU lahko »prvič aktivirala instrument za odvračanje od prisilnih ukrepov, kar bi prizadelo čezatlantsko trgovino s storitvami«, menijo pri zavarovalnici.
Prihodnje leto bo torej preizkus za vzdržljivost slovenskega in regionalnega gospodarstva. Čeprav gospodarske napovedi niso več pesimistične, ostaja vprašanje, ali bodo podjetja, ki so preživela turbulentno obdobje, zmogla ujeti val okrevanja – ali pa jih bodo ujeli zamudni učinki starih kriz.
Komentarji