Slovenija z najvišjo rastjo števila stečajev v regiji

Medtem ko makroekonomski kazalniki za leto 2024 kažejo znake okrevanja, se je v Sloveniji močno povečalo število podjetij, ki so se znašla v postopkih zaradi insolventnosti. Po zadnjih podatkih študije CEE Insolvency Study 2025, ki jo je objavila mednarodna zavarovalnica Coface, je Slovenija imela kar 32,4-odstotno rast števila stečajev, kar je najvišja rast med vsemi državami Srednje in Vzhodne Evrope.

Po dveh kriznih letih, ki so ju zaznamovali visoki stroški energije, inflacija in geopolitična negotovost, se je gospodarska slika v regiji sicer izboljšala. Povprečna rast BDP je v letu 2024 dosegla 2,6 odstotka – v letu 2023, denimo, le 0,8 odstotka –, inflacija pa se je zmanjšala za skoraj polovico – z 11,2 na 4,6 odstotka. Toda kot opozarja regionalni ekonomist za Srednjo in Vzhodno Evropo pri Coface Mateusz Dadej, so številna podjetja, zlasti v predelovalnih dejavnostih in transportu, že prej izčrpala svoje rezerve. »Porast poslovne insolventnosti odraža globlje strukturne težave in zakasnjen vpliv preteklih kriz,« pravi Dadej.

Mariborska livarna simbol širše krize

Največjo relativno porast stečajev ima Slovenija, navaja Coface, ki omenja propad Mariborske livarne, ene najstarejših industrijskih družb v državi, kjer so konec leta dokončno ustavili proizvodnjo. Podjetje je le eno izmed 769 slovenskih podjetij, ki jih je lani doletel stečaj ali so bila tik pred njim. Največ postopkov, 29,3 odstotka, je bilo sproženih v gradbeništvu ter v segmentu poslovnih in osebnih storitev – 22,6 odstotka, medtem ko je finančni sektor imel zanemarljiv delež – slab odstotek.

Stavka delavcev v Livarni v Mariboru aprila 2013. FOTO: Tadej Regent

Razloge za rast števila insolventnosti je iskati v kombinaciji zaostrenih pogojev financiranja, višjih obrestnih mer ter zmanjšanega dostopa do kreditov. Poleg tega so spremembe davčne in socialne politike – med drugim ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvedba obveznega prispevka – znižale razpoložljive dohodke gospodinjstev, kar je negativno vplivalo na domače povpraševanje.

Statistika z opozorilom

Čeprav se je skupno število insolvenčnih postopkov v regiji na videz zmanjšalo za devet odstotkov – s 50.248 v letu 2023 na 45.938 v letu 2024, analitiki opozarjajo na metodološke pasti. Za padec je namreč v veliki meri »kriva« Madžarska, kjer so postopke izbrisa podjetij začasno ustavili zaradi pandemije.

Leta 2023 je vlada začela pravne reforme in poenotenje evidenc, tako da se je, kot navajajo pri Cofaceu, število obravnavanih primerov zmanjšalo za več kot četrtino zaradi »administrativne ’normalizacije’ oziroma statističnega čiščenja nakopičenih primerov iz preteklih let, ki niso več ustrezali novim formalnim merilom za evidentiranje«.

Če Madžarsko izvzamemo, se število stečajev v regiji v resnici povečuje, in sicer za tri odstotke – z 29.771 na 30.680 primerov.

Zavarovalnica Coface FOTO: Abdul Saboor/Reuters

Vzporedno z rastjo števila stečajev v Sloveniji so se podobni trendi – naraščajoči stroški in fiskalna neravnovesja – pojavili tudi v Romuniji, Latviji, Estoniji in na Hrvaškem, medtem ko so poljska podjetja začela več uporabljati postopke prestrukturiranja kot orodje za reševanje likvidnostnih težav, zaradi česar se je delež primerov povečal za skoraj petino.

Češka in Slovaška sta po podatkih zavarovalnice ohranili razmeroma stabilne trende, v Litvi pa je delež ostal skoraj nespremenjen. Manj primerov sta, poleg Madžarske, imeli tudi Srbija in Bolgarija z 12,1- in 5,7-odstotnim padcem.

Evropa stavi na investicije – a tveganja ostajajo

Pri Cofaceu napovedujejo, da bi lahko sprostitev evropskih kohezijskih sredstev v prihodnjih mesecih omogočila val infrastrukturnih in industrijskih investicij, kar bi lahko pozitivno vplivalo zlasti na gradbeništvo in povezana področja. Vendar pa tveganja ostajajo.

»Dolgoročna stabilnost bo odvisna od strateških naložb in bolj predvidljive gospodarske politike,« pravi Jarek Jaworski, regionalni direktor Cofacea.

Zaostreni kreditni pogoji, geopolitične napetosti med ZDA in EU ter možnost povišanja carin lahko namreč hitro omajejo zaupanje vlagateljev in potrošnikov. Če ZDA ohranijo ali celo povišajo carine, bi EU lahko »prvič aktivirala instrument za odvračanje od prisilnih ukrepov, kar bi prizadelo čezatlantsko trgovino s storitvami«, menijo pri zavarovalnici.

Prihodnje leto bo torej preizkus za vzdržljivost slovenskega in regionalnega gospodarstva. Čeprav gospodarske napovedi niso več pesimistične, ostaja vprašanje, ali bodo podjetja, ki so preživela turbulentno obdobje, zmogla ujeti val okrevanja – ali pa jih bodo ujeli zamudni učinki starih kriz.