Slovenska senatorka kritična do odpiranja centrov za migrante v Furlaniji - Julijski krajini
Ob tem je izpostavila razmere v nedavno odprtem centru v Gradišču ob Soči, ki da so primerljive z zaporom.
Odpri galerijo
Tatjana Rojc je slovenska senatorka v italijanskem parlamentu. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Italijanska senatorka Tatjana Rojc je konec tedna ostro kritizirala predsednika deželne vlade Furlanije - Julijske krajine Massimiliana Fedrigo, ker naj bi ta deželo ponujal kot lokacijo za odprtje novih centrov za vračanje migrantov. Ob tem je izpostavila razmere v nedavno odprtem centru v Gradišču ob Soči, ki da so primerljive z zaporom.
Zamejska Slovenka Rojčeva se je tako odzvala na izjave svetnika za lokalno samoupravo in varnost FJK Pierpaola Robertija, ki je pred dnevi javnost obvestil, da je ozemlje te italijanske dežele na razpolago za odprtje nadaljnjih centrov za repatriacijo migrantov.
Kot je dejal, si želijo takšne centre odpirati predvsem v mestih, ne na obrobju, pripravljenost za to pa so za italijansko radiotelevizijo izrazili tudi desnosredinski župani večjih mest v FJK. V FJK so 16. decembra takšen center odprli v Gradišču ob Soči. Center za sprejem nezakonitih migrantov, ki čakajo na vrnitev v državo izvora, lahko sprejme 150 ljudi, deluje pa v nekdanji vojašnici Polonio. Kot je sporočil Roberti, je v centru v Gradišču ob Soči trenutno 65 ljudi.
Županja Gradišča ob Soči Linda Tomasinsig je ob odprtju centra opozorila, da je njena občina edina, ki poleg centra za prosilce za azil sedaj gosti še center za repatriacijo migrantov. Ob njegovem odprtju se je oblikovalo tudi združenje, ki mu nasprotuje, ker da gre za etnični zapor. Zaradi kritik na račun razmer v centru pa je občinski odbor sprejel odločitev o imenovanju t. i. garanta, ki bo imel pooblastilo vstopiti vanj.
Tudi Rojčeva je kritizirala razmere v centru in njegovo lokacijo. »Imeti center za repatriacijo za hišo nikakor ni zagotovilo za varnost,« je izjavila Rojčeva. Kot je dodala, je zaradi razmer v tem centru njena poslanska kolegica Deobra Serracchiani vprašanje naslovila na italijansko notranje ministrstvo.
V celotni Italiji poleg več centrov za prosilce za azil trenutno delujejo štirje centri za repatriacijo, povprečno je tujec v njih zaprt tri mesece. Skupno imajo 359 postelj, kažejo podatki italijanskega observatorija za migracije pri univerzi v Bariju.
Zamejska Slovenka Rojčeva se je tako odzvala na izjave svetnika za lokalno samoupravo in varnost FJK Pierpaola Robertija, ki je pred dnevi javnost obvestil, da je ozemlje te italijanske dežele na razpolago za odprtje nadaljnjih centrov za repatriacijo migrantov.
Kot je dejal, si želijo takšne centre odpirati predvsem v mestih, ne na obrobju, pripravljenost za to pa so za italijansko radiotelevizijo izrazili tudi desnosredinski župani večjih mest v FJK. V FJK so 16. decembra takšen center odprli v Gradišču ob Soči. Center za sprejem nezakonitih migrantov, ki čakajo na vrnitev v državo izvora, lahko sprejme 150 ljudi, deluje pa v nekdanji vojašnici Polonio. Kot je sporočil Roberti, je v centru v Gradišču ob Soči trenutno 65 ljudi.
Zaradi kritik na račun razmer v centru je občinski odbor sprejel odločitev o imenovanju t. i. garanta, ki bo imel pooblastilo vstopiti vanj. FOTO: Blaž Samec/Delo
Županja Gradišča ob Soči Linda Tomasinsig je ob odprtju centra opozorila, da je njena občina edina, ki poleg centra za prosilce za azil sedaj gosti še center za repatriacijo migrantov. Ob njegovem odprtju se je oblikovalo tudi združenje, ki mu nasprotuje, ker da gre za etnični zapor. Zaradi kritik na račun razmer v centru pa je občinski odbor sprejel odločitev o imenovanju t. i. garanta, ki bo imel pooblastilo vstopiti vanj.
Tudi Rojčeva je kritizirala razmere v centru in njegovo lokacijo. »Imeti center za repatriacijo za hišo nikakor ni zagotovilo za varnost,« je izjavila Rojčeva. Kot je dodala, je zaradi razmer v tem centru njena poslanska kolegica Deobra Serracchiani vprašanje naslovila na italijansko notranje ministrstvo.
V celotni Italiji poleg več centrov za prosilce za azil trenutno delujejo štirje centri za repatriacijo, povprečno je tujec v njih zaprt tri mesece. Skupno imajo 359 postelj, kažejo podatki italijanskega observatorija za migracije pri univerzi v Bariju.
