Srbi »radi« stopajo v vojaške škornje
Srbija bi z uvedbo obveznega vojaškega služenja najverjetneje spodbudila militarizacijo Balkana, ker bi ustvarila v regiji sliko, kot da se pripravlja na vojno.
Odpri galerijo
Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je skoraj zjokal, ko je videl, da sta prvi dve letali Mig-29 operativno sposobni. FOTO: Darko Vojinovic/ AP
Po napovedi srbske oblasti, da razmišlja o ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka, se javnost sprašuje, kdo si tega zares želi in koliko bi to stalo. Zamisel podpira večina državljanov, manjšina pa meni, da je militarizacija zadnje, kar Srbija potrebuje.
Čeprav srbski predsednik še ni končal stavka, je obrambno ministrstvo sporočilo, da je na ukaz vrhovnega poveljnika Vojske Srbije že začelo izdelavo študije o modelih obveznega služenja vojaškega roka. Ta ni bila predvidena v le nekaj mesecev stari strategiji o nacionalni varnosti, ministrstvo pa pravi, da obvezni vojni rok ni bil nikoli ukinjen, temveč le zamrznjen. Aleksandar Vučić je še dejal, da bi lahko pobudo v najboljšem primeru udejanjili do leta 2020.
Vojsko Srbije (VS), po podatkih srbskega vojaškega sindikata, vsako leto zapusti okoli 1600 zaposlenih. Po njihovem pričevanju je glavna naloga vojakov čiščenje dvorišč vojašnic, med posebne naloge pa se je uvrstilo tudi statiranje v filmih. Nazadnje so bili delavci na njivi v filmu Lazarja Ristovskega Nogavice kralja Petra. Po mnenju večine vojaških analitikov gre za oglasni trik, ker Srbija preprosto nima denarja za uvedbo obveznega služenja vojaškega roka.
Generalštab VS je izračunal, da bi Srbija za ta projekt samo za prvo leto potrebovala skoraj 590 milijonov evrov. Vojaški strokovnjaki ugotavljajo, da bi morala Srbija, katere obrambni proračun znaša le pol milijarde evrov, nameniti za vojsko najmanj dve milijardi evrov in okrepiti zmogljivosti lastne vojaške industrije, da bo lahko zadostila povečanim potrebam vojske. To bi tudi pomenilo, da bi Srbija vse vire izčrpala za obrambo.
Po navedbah raziskovalnega centra za obrambo in varnost podpira obvezno služenje vojaškega roka kar 74 odstotkov državljanov, vendar nekateri analitiki poudarjajo, da gre za nevladni inštitut upokojenih generalov, ki so blizu oblasti. Spet drugi opozarjajo, da so Srbi oportunisti in da bi bilo težko obnoviti ukinjeno obveznost do države, ko bi se ljudje znašli pred končnim dejstvom. Po njihovem so zgodbe o tem, da imajo Srbi radi vojaški stan, navadna propaganda. Srbija bi morala za sprejem nabornikov zaposliti veliko ljudi, probleme pa bi imela tudi zaradi pomanjkanja vojašnic.
Nekdanji obrambni minister Dragan Šutanovac, ki je v svojem mandatu izpeljal profesionalizacijo vojske, je izrazil prepričanje, da bi izničenje reform pripeljalo do razpada VS in povzročilo eksodus mladih, ki nočejo prijeti za orožje. Nekateri tudi menijo, da bi Srbija, ki nima sovražnikov in si jih nit ne sme delati, ustvarila v regiji sliko, kakor da se pripravlja na vojno, kar bi lahko povzročilo, da bi vsi na Balkanu ponovno uvedli obvezno služenje vojaškega roka. Poleg tega bi sistem tako kot v preteklosti deloval učinkovito samo za revne sloje družbe, socialna elita pa bi se mu izognila.
Zagovorniki katastrofalnih scenarijev navajajo, da bi Srbija z uvedbo obveznega služenja vojaškega roka vsem jasno pokazala, da se je pripravljena braniti, kar lahko odvrne in prepreči neželen razvoj dogodkov. Po njihovem je vojska potrebna tudi kot podpora civilni družbi pri odpravljanju posledic naravnih nesreč, kot so bile katastrofalne poplave leta 2014. Kot argumente za še navajajo potrebo nevtralnih držav, da vlagajo v vojsko več, kot vlagajo članice Nata, in da koncept popolne obrambe ni mogoč brez obveznega služenja vojaškega roka.
Vučić je ob obisku letališča v Batajnici, kjer si je ogledal remontirana ruska letala mig-29, izjavil, da so mu lani očitali, zakaj v Srbiji ni obveznega enoletnega vojaškega služenja, zdaj pa mu očitajo, da želi z uvedbo vojaškega roka državo popeljati v vojno. Po njegovih besedah se je skoraj zjokal, ko je videl, da sta prvi dve letali Mig-29 operativno sposobni. Napovedal je osem letal mig-29 na novembrski paradi in izrazil upanje, da bo VS sprejela predlog, naj jih poimenuje po junakih, ki so leta 1999 branili Srbijo pred Natovo agresijo.
Kot je še poudaril, se je tudi z nakupom ruskih in helikopterjev evropskega podjetja Airbus Helicopters krvna slika VS povsem spremenila. Povedal je tudi, da bo pisal ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, naj jim za parado pošlje vsaj dva helikopeterja Mi-35, imenovana hudičeve kočije, da bodo lahko vsi Srbi videli to močno orožje. Na njej bodo prikazali tudi sto tankov, kar kaže na spoštovanja vredno moč države. Sklenil je s sporočilom ljudem, naj se zavedajo, da jih močna krila Srbije zdaj varujejo veliko bolje, kot so jih prej.
Čeprav srbski predsednik še ni končal stavka, je obrambno ministrstvo sporočilo, da je na ukaz vrhovnega poveljnika Vojske Srbije že začelo izdelavo študije o modelih obveznega služenja vojaškega roka. Ta ni bila predvidena v le nekaj mesecev stari strategiji o nacionalni varnosti, ministrstvo pa pravi, da obvezni vojni rok ni bil nikoli ukinjen, temveč le zamrznjen. Aleksandar Vučić je še dejal, da bi lahko pobudo v najboljšem primeru udejanjili do leta 2020.
Nogavice kralja Petra
Vojsko Srbije (VS), po podatkih srbskega vojaškega sindikata, vsako leto zapusti okoli 1600 zaposlenih. Po njihovem pričevanju je glavna naloga vojakov čiščenje dvorišč vojašnic, med posebne naloge pa se je uvrstilo tudi statiranje v filmih. Nazadnje so bili delavci na njivi v filmu Lazarja Ristovskega Nogavice kralja Petra. Po mnenju večine vojaških analitikov gre za oglasni trik, ker Srbija preprosto nima denarja za uvedbo obveznega služenja vojaškega roka.
Generalštab VS je izračunal, da bi Srbija za ta projekt samo za prvo leto potrebovala skoraj 590 milijonov evrov. Vojaški strokovnjaki ugotavljajo, da bi morala Srbija, katere obrambni proračun znaša le pol milijarde evrov, nameniti za vojsko najmanj dve milijardi evrov in okrepiti zmogljivosti lastne vojaške industrije, da bo lahko zadostila povečanim potrebam vojske. To bi tudi pomenilo, da bi Srbija vse vire izčrpala za obrambo.
Srbija nima denarja za uvedbo obveznega služenja vojaškega roka.
Prvo leto bi za ta projekt potrebovala skoraj 590 milijonov evrov.
Ruska letala z imeni junakov, ki so branili Srbijo pred Natovo agresijo.
Prvo leto bi za ta projekt potrebovala skoraj 590 milijonov evrov.
Ruska letala z imeni junakov, ki so branili Srbijo pred Natovo agresijo.
Po navedbah raziskovalnega centra za obrambo in varnost podpira obvezno služenje vojaškega roka kar 74 odstotkov državljanov, vendar nekateri analitiki poudarjajo, da gre za nevladni inštitut upokojenih generalov, ki so blizu oblasti. Spet drugi opozarjajo, da so Srbi oportunisti in da bi bilo težko obnoviti ukinjeno obveznost do države, ko bi se ljudje znašli pred končnim dejstvom. Po njihovem so zgodbe o tem, da imajo Srbi radi vojaški stan, navadna propaganda. Srbija bi morala za sprejem nabornikov zaposliti veliko ljudi, probleme pa bi imela tudi zaradi pomanjkanja vojašnic.
Koncept popolne obrambe
Nekdanji obrambni minister Dragan Šutanovac, ki je v svojem mandatu izpeljal profesionalizacijo vojske, je izrazil prepričanje, da bi izničenje reform pripeljalo do razpada VS in povzročilo eksodus mladih, ki nočejo prijeti za orožje. Nekateri tudi menijo, da bi Srbija, ki nima sovražnikov in si jih nit ne sme delati, ustvarila v regiji sliko, kakor da se pripravlja na vojno, kar bi lahko povzročilo, da bi vsi na Balkanu ponovno uvedli obvezno služenje vojaškega roka. Poleg tega bi sistem tako kot v preteklosti deloval učinkovito samo za revne sloje družbe, socialna elita pa bi se mu izognila.
Vučić je sporočil Srbom, da jih močna krila Srbije zdaj varujejo veliko bolje, kot so jih prej. FOTO: Darko Vojinovic/AP
Zagovorniki katastrofalnih scenarijev navajajo, da bi Srbija z uvedbo obveznega služenja vojaškega roka vsem jasno pokazala, da se je pripravljena braniti, kar lahko odvrne in prepreči neželen razvoj dogodkov. Po njihovem je vojska potrebna tudi kot podpora civilni družbi pri odpravljanju posledic naravnih nesreč, kot so bile katastrofalne poplave leta 2014. Kot argumente za še navajajo potrebo nevtralnih držav, da vlagajo v vojsko več, kot vlagajo članice Nata, in da koncept popolne obrambe ni mogoč brez obveznega služenja vojaškega roka.
Ruske hudičeve kočije
Vučić je ob obisku letališča v Batajnici, kjer si je ogledal remontirana ruska letala mig-29, izjavil, da so mu lani očitali, zakaj v Srbiji ni obveznega enoletnega vojaškega služenja, zdaj pa mu očitajo, da želi z uvedbo vojaškega roka državo popeljati v vojno. Po njegovih besedah se je skoraj zjokal, ko je videl, da sta prvi dve letali Mig-29 operativno sposobni. Napovedal je osem letal mig-29 na novembrski paradi in izrazil upanje, da bo VS sprejela predlog, naj jih poimenuje po junakih, ki so leta 1999 branili Srbijo pred Natovo agresijo.
Kot je še poudaril, se je tudi z nakupom ruskih in helikopterjev evropskega podjetja Airbus Helicopters krvna slika VS povsem spremenila. Povedal je tudi, da bo pisal ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, naj jim za parado pošlje vsaj dva helikopeterja Mi-35, imenovana hudičeve kočije, da bodo lahko vsi Srbi videli to močno orožje. Na njej bodo prikazali tudi sto tankov, kar kaže na spoštovanja vredno moč države. Sklenil je s sporočilom ljudem, naj se zavedajo, da jih močna krila Srbije zdaj varujejo veliko bolje, kot so jih prej.
