Švedski parlament izglasoval nezaupnico premieru Stefanu Löfvenu

Povod za glasovanje je bil spor, povezan z načrtovano ukinitvijo omejitev najemnin za novozgrajena stanovanja.
Fotografija: Švedski premier Stefan Löfven je na oblasti od leta 2014. Foto:  Johanna Geron/Reuters
Odpri galerijo
Švedski premier Stefan Löfven je na oblasti od leta 2014. Foto:  Johanna Geron/Reuters

Švedska se je znašla sredi politične krize, potem ko je premier Stefan Löfven v parlamentu izgubil glasovanje o nezaupnici. Kako se bo izvila iz tega, bo odvisno predvsem od triinšestdesetletnega dvakratnega predsednika vlade in odločitev, ki jih bo sprejel v prihodnjih dneh.

Vodja socialdemokratov, ki je na oblasti od leta 2014, ima teden dni časa, da odstopi s položaja premiera oziroma skliče predčasne volitve. Katero možnost bo izbral, Löfven po glasovanju o nezaupnici, ki jo je podprlo 181 od 349 članov riksdaga, ni hotel razkriti. Najprej se namerava pogovoriti s parlamentarnimi strankami in nato sporočiti odločitev.

Povod za glasovanje, ki je odneslo Löfvenovo manjšinsko vlado, je bil spor, povezan z načrtovano odpravo omejitev najemnin za novozgrajena stanovanja, zaradi katerega je premier ostal brez podpore ene od manjših opozicijskih strank. Preverjanje vladne podpore v parlamentu je predlagala skrajno desna stranka Švedski demokrati, potem ko je bilo prejšnji teden jasno, da levosredinski vladi, ki so jo leta 2019 oblikovali Löfvenovi socialdemokrati in stranka zelenih, zaradi spora z levo stranko, naslednico nekdanjih komunistov, grozi padec.

image_alt
Švedska se vedno bolj zgleduje po Evropi


Razplet glasovanja je bil uničujoč za vlado, ki je skandinavsko državo vodila skozi težavno obdobje pandemije covida-19, na katero so se švedske oblasti odzvale z bistveno milejšimi ukrepi kot večina drugih članic EU in tudi plačale višji smrtni davek v primerjavi s sosednjimi državami. In vendar Löfvenove vlade ni odnesla pandemija, temveč je bil za to kriv predlog o odpravi omejitev najemnin za novogradnje, s katerim so si vladajoči socialdemokrati, čeprav so ideji nasprotovali, po poročanju BBC hoteli kupiti nekaj dobre volje pri dveh manjših opozicijskih strankah iz desnosredinskega bloka.

Vse manj verjetno se zdi, da se lahko nekdanji sindikalni voditelj Löfven pobere oziroma obdrži na oblasti in začasno vodi državo do naslednjih rednih volitev, ki so predvidene čez leto dni. Foto: Claudio Bresciani/Reuters
Vse manj verjetno se zdi, da se lahko nekdanji sindikalni voditelj Löfven pobere oziroma obdrži na oblasti in začasno vodi državo do naslednjih rednih volitev, ki so predvidene čez leto dni. Foto: Claudio Bresciani/Reuters

 

Manever, ki se je izjalovil


Manever se je tako izjalovil, da vlada ni ostala samo brez njune podpore, ampak tudi brez podpore leve stranke, na katero se je zanašala od začetka mandata.

Glede na način izglasovanja nezaupnice se zdi vse manj verjetno, da se lahko nekdanji sindikalni voditelj Löfven pobere oziroma obdrži na oblasti in začasno vodi državo do naslednjih rednih volitev, ki so predvidene čez leto dni. Na izbiro mu tako ostaneta odstop, po katerem bi bilo iskanje potencialne nove vladne koalicije zaupano predsedniku parlamenta, oziroma razpis predčasnih volitev.

Prva možnost se glede na obstoječa razmerja med strankami zdi malo verjetna, pri drugi pa se analitiki sprašujejo, ali bi predčasne volitve v določenem trenutku prinesle jasnega zmagovalca. Skrbi jih namreč nevarnost, da bi pahnile državo v podobno obdobje politične negotovosti, kot je sledilo zadnjim parlamentarnim volitvam leta 2018, na katerih ni bilo jasnega zmagovalca. Na to kažejo tudi javnomnenjske raziskave, v katerih sta levosredinski in desnosredinski blok tako rekoč izenačena

Preberite še:

Komentarji: