Švedski se mudi, toda Erdoğan vztraja pri svojem
Turška blokada širitve Nata na sever Evrope je bila glavni, če ne kar edini vzrok za obisk švedskega premiera Ulfa Kristerssona v Ankari. Med sestankom z gostiteljem, turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoğanom, je lobiral za čimprejšnjo ratifikacijo prošnje nordijske države za vstop v največje obrambno zavezništvo na svetu, s katero Turčija zavlačuje zaradi domnevnega švedskega sodelovanja s kurdskimi uporniki.
O preboju po srečanju voditeljev ni bilo mogoče govoriti.
Erdoğan si želi vidnega napredka v mesecu dni.
Reševanje spora ima na Švedskem notranjepolitične razsežnosti.
»Mislim, da lahko naredimo več za povečanje varnosti obeh držav,« je švedski premier poudaril po srečanju s turškim predsednikom. Z obrazov obeh voditeljev je bilo težko razbrati, ali je bil med obiskom dosežen bistven napredek. O kakršnemkoli preboju po skupni novinarski konferenci ni bilo mogoče govoriti, sta se pa tako Kristersson kot Erdoğan potrudila, da sta srečanje prikazala kot korak do rešitve odprtih vprašanj med državama.
Švedska se že mesece trudi, da bi omehčala turške zadržke pri kandidaturi za članstvo v Natu, ki jo je letos spomladi, po napadu Rusije na Ukrajino, vložila s sosedo Finsko. Vlogi obeh držav je ratificiralo 28 od 30 članic zavezništva. V kratkem naj bi to naredila še Madžarska, kar pomeni, da bo Turčija ostala edina ovira na njuni poti v Nato.
Nova švedska desnosredinska vlada pod vodstvom oseminpetdesetletnega Kristerssona poskuša nadgraditi delo prejšnje socialdemokratske administracije, ki je v dogovoru z Ankaro in Helsinki vzpostavila tristranski dialog za rešitev odprtih vprašanj. Premierov današnji obisk v Turčiji je bil vrhunec dosedanje švedske diplomatske ofenzive, Stockholm pa si je s tem poskušal kupiti nekaj naklonjenosti na turški strani, med drugim z izjavami, v katerih je Kristersson potrdil odločenost vlade, da bo obračunala z organiziranim kriminalom in terorizmom na domačih tleh.
Ankara pričakuje konkretne korake
Švedska se po besedah njenega premiera zaveda, kako dolgo se Turčija že bori proti teroristom iz vrst prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK), in bo v celoti uresničila zaveze, ki jih je dala turškim oblastem v zvezi s svojo kandidaturo za vstop v Nato. Ko bo postala članica, bo upoštevala in skrbela za varnostne potrebe vseh zaveznic, je med novinarsko konferenco obljubil Kristersson.
Toda Ankara od nove švedske vlade pričakuje konkretne korake, vključno z izročitvami posameznikov, osumljenih sodelovanja s kurdskimi organizacijami, ki jih ima Turčija za sovražne. Med njimi sta kurdska milica YPG in Stranka demokratične zveze (PYD). Erdoğan je danes izrazil pričakovanje, da bo do naslednjega srečanja turških in švedskih predstavnikov čez mesec dni dosežen viden napredek.
Kristersson je ob prihodu na oblast prejšnji mesec dokončanje vstopa Švedske v Nato izpostavil kot ključni zunanjepolitični cilj njegove manjšinske vlade, ki se v parlamentu zanaša na podporo populističnih švedskih demokratov. Toda njegovi politični tekmeci mu očitajo, da pri svojem pristopu preveč popušča. Pred premierovim odhodom v Ankaro se je na njegovo vlado usul plaz kritik zaradi izjav zunanjega ministra Tobiasa Billströma o potrebi po distanciranju od YPG/PYD, ki so jih obsodili tako predstavniki opozicije kot kurdski aktivisti na Švedskem. Odziv kaže, da ima reševanje odprtih vprašanj s Turčijo v nordijski državi vse večje notranjepolitične razsežnosti. »Prvotni konsenz med glavnimi švedskimi strankami se je porušil, saj socialdemokrati zdaj kritizirajo vlado,« je za Delo pojasnil švedski analitik Mats Engström.
Nekateri strokovnjaki so kljub temu opozorili, da nova vlada zgolj uresničuje vsebino dogovora, ki ga je s Turčijo sklenila prejšnja. »V resnici se ni veliko spremenilo; gre bolj za retoriko,« je ozadje obiska komentiral Anders Sannerstedt, politolog z Univerze v Lundu.
