Papež ob svetovnem dnevu zdravja ponovno pozval k cepljenju

V članku povzemamo relevantne informacije o obvladovanju epidemije covida-19.
Fotografija: 84-letnega papeža so januarja letos že cepili proti covidu-19. Takrat je dejal, da nima razumevanja za tiste, ki nasprotujejo cepljenju. FOTO: Reuters
Odpri galerijo
84-letnega papeža so januarja letos že cepili proti covidu-19. Takrat je dejal, da nima razumevanja za tiste, ki nasprotujejo cepljenju. FOTO: Reuters



20.53 Uefa podaljšala rok za delno odprtje tribun na Euru

Evropska nogometna zveza (Uefa) je podaljšala rok gostiteljem evropskega prvenstva v zvezi s prisotnostjo gledalcev na tribunah. Končna odločitev glede gostiteljev in števila navijačev na stadionih 12 evropskih mest bo tako znana 28. aprila, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Uefa je rok prestavila za nekaj dni, potem ko je sprva končno odločitev želela sporočiti 20. aprila. Danes je irska nogometna zveza na sedež Uefe poslala dopis, da v tem trenutku še ne more zagotoviti delnega odprtja tribun na stadionu Aviva v Dublinu. Dvanajst prizorišč Eura 2020, na sporedu bo med 11. junijem in 11. julijem, bi moralo sprva do danes sporočiti namero o zasedenosti kapacitet, na kar bi Uefa odločila o morebitnih spremembah, dodaja AFP. Dublin bi moral gostiti tri tekme skupinskega dela in eno tekmo osmine finala.

19.42 V Belgiji cepljenje z AstraZeneco za starejše od 55 let

V Belgiji bodo po danes objavljenih ugotovitvah Evropske agencije za zdravila (Ema) glede krvnih strdkov in cepiva proti covidu-19 britansko-švedskega podjetja AstraZeneca omejili cepljenje s tem cepivom na starejše od 55 let, je sporočilo belgijsko ministrstvo za zdravje. Prekinitev cepljenja za odrasle med 18. in 55. letom temelji na zadnjem znanstvenem priporočilu, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočilo belgijsko ministrstvo za zdravje.

18.59  Papež ob svetovnem dnevu zdravja ponovno pozval k cepljenju proti covidu-19

Papež Frančišek je ob današnjem svetovnem dnevu zdravja ponovil poziv k cepljenju proti covidu-19. Hkrati je opozoril, da je mogoče le skupaj zgraditi pravičnejši in bolj zdrav svet. Vatikan je sicer ob današnjem svetovnem dnevu opozoril na nesprejemljivo neenakost pri zdravstveni oskrbi, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.  »Vsi smo poklicani za boj proti pandemiji. V tem boju so pomembno orodje cepiva,« je dejal sveti oče in opozoril, da vsi ljudje, predvsem najšibkejši, potrebujejo podporo. 84-letnega papeža so januarja letos že cepili proti covidu-19. Takrat je dejal, da nima razumevanja za tiste, ki nasprotujejo cepljenju. »Kdor se ne cepi, na kocko ne postavlja samo lastnega življenja, ampak tudi življenja drugih,« je dejal v pogovoru za italijanski radio.

17.53 Britanska regulatorja omejila uporabo cepiva AstraZenece na starejše od 30 let

Britanska regulatorja sta danes zaradi pojava krvnih strdkov omejila uporabo cepiva proti covidu-19 britansko-švedskega proizvajalca AstraZeneca na starejše od 30 let. Britanska agencija za zdravila MHRA in odbor za cepljenje JCVI sta priporočila, naj se osebe, stare od 18 do 29 let, ki nimajo pridruženih bolezni, cepijo s kakšnim drugim cepivom, kot sta Pfizer/BioNTech in Moderna, ki sta obe odobreni za uporabo v Veliki Britaniji. Tistim, ki so že prejeli prvi odmerek cepiva AstraZenece, drugega pa še ne, regulatorja priporočata, naj se normalno cepijo z drugim odmerkom, poročajo tuje tiskovne agencije.

image_alt
Koristi cepiva AstraZenece večje od redkih stranskih učinkov


16.56 Na Slovaškem še brez dovoljenja za rusko cepivo Sputnik V

Slovaški inštitut za nadzor zdravil (Sukl) še ni izdal dovoljenja za uporabo ruskega cepiva proti covidu-19 Sputnik V, saj nima dovolj podatkov o uporabi in tveganjih za omenjeno cepivo. Novi slovaški minister za zdravje Vladimir Lengvarsky je danes po seji vlade napovedal, da naj bi odločitev o odobritvi ruskega cepiva sprejeli prihodnji teden. Slovaški minister za zdravje je ob tem dodal, da želi najprej počakati na končno odločitev Sukla ter da se namerava sestati z njegovimi predstavniki. Odločitev je po njegovih besedah pričakovati v začetku prihodnjega tedna. Tiskovna predstavnica Sukla Magdalena Jurkemikova je za slovaško tiskovno agencijo TASR danes dejala, da je inštitut že konec marca seznanil ministrstvo za zdravje, da zaradi nezadostnih podatkov ne more izdati dovoljenja za uporabo cepiva Sputnik V.

FOTO: Kirill Kudryavtsev/AFP
FOTO: Kirill Kudryavtsev/AFP


16.46 V Franciji začeli proizvajati cepivo proti covidu-19 Pfizerja in BioNTecha

V Franciji so danes začeli proizvajati cepivo proti covidu-19 ameriškega farmacevtskega velikana Pfizer in nemške biotehnološke družbe BioNTech. Francoski predsednik Emmanuel Macron je pozdravil začetek proizvodnje, čeprav ti odmerki ne bodo namenjeni samo Francozom. Cepivo proizvaja skupina Delpharm v tovarni v departmaju Eure-et-Loiru, 90 kilometrov zahodno od Pariza, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Leta 2021 bo v Franciji proizvedenih 250 milijonov odmerkov cepiva proti covidu-19: to je naš cilj,« je začetek proizvodnje pozdravil francoski predsednik Macron.

16.39  Premier Janša na virtualni konferenci optimističen glede premagovanja pandemije covida-19

Predsednik vlade Janez Janša je na virtualni konferenci o etičnih aspektih in posledicah pandemije covida-19, ki je danes potekala pod pokroviteljstvom Svetovnega foruma za etiko v poslovnem svetu (WFEB), ocenil, da je zgolj vprašanje časa, kdaj bomo premagali pandemijo covida-19. Še pomembnejše vprašanje po njegovem pa je, ali bomo po pandemiji boljši ali slabši kot ljudje in kot družba. Odgovor na to vprašanje po njegovi oceni že nastaja, saj ko gre za medčloveško solidarnost in svetovno upravljanje, vsak dan pandemije šteje.

16.34 IMF svari pred okrevanjem različnih hitrosti

Izvršna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Kristalina Georgieva je opozorila, da nekatere države, kot so ZDA in Kitajska, po krizi zaradi pandemije novega koronavirusa hitro okrevajo, medtem ko revne države pri tem zaostajajo. IMF zato svari pred svetovnim okrevanjem različnih hitrosti.

16.20 Zanimanje za samotestiranje zaenkrat izrazila okoli petina dijakov in učencev zadnjega triletja

Po prvih poizvedovanjih ministrstva za izobraževanje je zanimanje za samotestiranje na koronavirus izrazilo okoli 22 odstotkov učencev zadnjega triletja osnovnih šol in okoli 18,5 odstotka dijakov. Na ministrstvu ob tem pravijo, da ne gre še za dokončno opredeljevanje za samotestiranje, ki bi ga sicer dijaki in učenci prostovoljno izvajali doma. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je namreč pretekli teden v želji, da bi zagotovilo čim bolj varen pouk po vrnitvi v šole, slednjim naročilo, naj med učenci in dijaki opravijo poizvedbo, koliko izmed njih bi se bilo pripravljenih samotestirati. »Po prvih podatkih šol bi se za samotestiranje odločilo približno 22 odstotkov učencev tretjega triletja, med srednješolci pa je interes za samotestiranje izkazalo približno 18,5 odstotkov dijakov,« so za STA navedli na ministrstvu.

Na ministrstvu pravijo, da opredelitev učencev in dijakov za samotestiranje s tem še ni dokončna. Ministrstvo namreč v petek skupaj z ministrstvom za zdravje in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje načrtuje skupni virtualni sestanek z ravnatelji srednjih šol, naslednji teden pa še z ravnatelji osnovnih šol, na katerem načrtuje predstavitev celotnega projekta. V ta namen pripravljajo tudi poseben informativni film, ki ga bodo skupaj s podrobnejšimi informacijami v naslednjih dneh posredovali osnovnim in srednjim šolam.

84-letnega papeža so januarja letos že cepili proti covidu-19. Takrat je dejal, da nima razumevanja za tiste, ki nasprotujejo cepljenju. FOTO: Reuters
84-letnega papeža so januarja letos že cepili proti covidu-19. Takrat je dejal, da nima razumevanja za tiste, ki nasprotujejo cepljenju. FOTO: Reuters


16.15 Evropska komisija namenja 123 milijonov evrov za raziskave novih različic novega koronavirusa

Evropska komisija bo namenila 123 milijonov evrov iz novega programa EU za raziskave in inovacije Obzorje Evropa za nujne raziskave novih različic novega koronavirusa. Gre za prvo nujno financiranje v okviru programa Obzorja, so danes sporočili v Bruslju. Dodali so, da gre za prispevek k vrsti ukrepov, ki jih financira EU na področju raziskav in inovacij za boj proti novemu koronavirusu, in splošnim ukrepom Evropske komisije za preprečevanje, blažitev in odzivanje na učinke različic novega koronavirusa v skladu z novim evropskim načrtom pripravljenosti na biološko obrambo v okviru inkubatorja Hera.

15.55 FT: Ema bo preučila spoštovanje etičnih standardov med testiranjem cepiva Sputnik V

Evropska agencija za zdravila (Ema) bo prihodnji teden sprožila preiskavo, ali so bili med kliničnim testiranjem ruskega cepiva Sputnik V spoštovani etični in znanstveni standardi, danes poroča časnik Financial Times. Ema bo preiskala, ali je testiranje potekalo v skladu s standardi »dobre klinične prakse«. Viri, ki so seznanjeni s postopkom pregleda ruskega cepiva, so za FT izrazili skrb, da testiranje ni potekalo etično. »Dobra klinična praksa« je mednarodno dogovorjeni standard, ki zagotavlja, da je preizkušanje zdravil zasnovano in izvedeno primerno, pojasnjuje FT.

15.50 Bavarska sklenila predpogodbo za rusko cepivo Sputnik V

Bavarski ministrski predsednik Markus Söder je danes sporočil, da je Bavarska podpisala okvirni dogovor s proizvajalcem ruskega cepiva proti covidu-19 Sputnik V. Hkrati je sporočil, da bi lahko v tej nemški zvezni deželi zaradi visokega deleža okužb z novim koronavirusom preložili morebitno sproščanje protikoronskih ukrepov za dva tedna.

15.26 V slovenjgraški bolnišnici pripravljajo druge prostore za covidne bolnike

V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec bodo predvidoma do konca aprila zaključili z deli v 3. nadstropju starega kirurškega bloka, kjer prostore urejajo za sprejem do 50 bolnikov s covidom-19, ki ne potrebujejo intenzivne terapije. Trenutno imajo te bolnike na internem oddelku. Tam je danes 15 bolnikov s covidom-19, še dva sta na intenzivni terapiji. V slovenjgraški bolnišnici so sprva selitev covidnih bolnikov z internega oddelka v na novo urejene prostore kirurškega bloka, kjer bi sprejeli skupno do 25 bolnikov, načrtovali v teh dneh. A so medtem načrte nekoliko spremenili.

15.08 V EU se je pričakovana življenjska doba med pandemijo skrajšala

Pričakovana življenjska doba v EU se je lani med pandemijo covida-19 zmanjšala, s čimer se je prekinil dolgoletni trend podaljševanja pričakovane življenjske dobe, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat. Največji upad imajo v Španiji, in sicer za 1,6 leta. V Sloveniji se je pričakovana življenjska doba skrajšal za eno leto. V primerjavi z letom 2019 se je lani pričakovana življenjska doba v večini članic Evropske unije skrajšala. Za Španijo po največjem upadu sledi Bolgarija, kjer se je pričakovana življenjska doba skrajšala za 1,5 leta na 73,6 leta. Večje skrajšanje (1,4 leta) so zaznali še v Litvi, Romuniji in na Poljskem. V Sloveniji se je pričakovana življenjska doba skrajšala za leto dni z 81,6 na 80,6 leta.

FOTO: Blaž Samec/Delo
FOTO: Blaž Samec/Delo


14.46 Norveška bo odpravila protikoronske ukrepe v štirih korakih

Norveška bo ukrepe za zajezitev novega koronavirusa odpravila v štirih korakih, med katerimi bodo najmanj trije tedni, je danes sporočila premierka Erna Solberg. Ob napovedi strategije pa premierka ni hotela govoriti o točnih datumih, kdaj se bo življenje znova normaliziralo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Postopno sproščanje ukrepov bo temeljilo na epidemiološki sliki, kapacitetah zdravstvenega sistema in napredka na področju cepljenja, je pojasnila premierka. Odpiranje bo potekalo na podlagi podatkov, je še pojasnila. Predvidevajo, da bi lahko ukrepe v okviru prvih treh korakov sprostili do konca junija.

14.29 IMF: Javne investicije v cepljenje proti covidu-19 se izplačajo

Javni izdatki, namenjeni pospešitvi proizvodnje cepiv in cepljenj proti covidu-19, bodo okrepili javne prihodke in gospodarsko rast, je danes ocenil Mednarodni denarni sklad (IMF). »Vložki v cepljenje se bodo torej več kot povrnili in predstavljajo odličen način investiranja javnega denarja,« je ocenil sklad. IMF je v svojem poročilu danes izpostavil smisel javnih vlaganj v globalno proizvodnjo in distribucijo cepiv. Po ocenah strokovnjakov bodo razvita gospodarstva do leta 2025, če bo imela večina držav dostop do ugodnih cepiv v začetku leta 2022, z močnejšo gospodarsko rastjo pobrala za tisoč milijard dolarjev dodatnih davkov.

FOTO: Leon Vidic/Delo
FOTO: Leon Vidic/Delo


14.08 OZS pred novim odločanjem o ukrepih s pismom ministru za zdravje

Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) so pred ponovnim odločanjem vlade o nadaljnjem zaostrovanju ali sproščanju ukrepov, ki ga je pričakovati v teh dneh, naslovili pismo na ministra za zdravje Janeza Poklukarja. Zapiranje in odpiranje dejavnosti v nedogled ni rešitev, so zapisali. »Virus je med nami že več kot leto dni. Zapiranje in odpiranje dejavnosti v nedogled po našem prepričanju ni rešitev. Moramo se naučiti živeti in delati z virusom ter se pri tem ustrezno zaščititi. Posledica zapiranja je namreč še več dela na črno, s tem pa še več okužb,« piše v pismu Poklukarju, pod katerega se je podpisal predsednik OZS Branko Meh.

image_alt
Cepljenje z AstraZeneco: minister Poklukar bo imel danes sestanek s kolegi iz EU


14.05 Poljska ob velikem pritisku na bolnišnice podaljšuje ukrepe

Poljska bo trenutno veljavne ukrepe za zamejitev širjenja novega koronavirusa podaljšala do 18. aprila, je danes napovedal poljski minister za zdravje Adam Niedzielski. Med drugim pritisk na zdravstveni sistem v državi ostaja zelo velik. Razmere v bolnišnicah so zelo težke, sistem je najbolj obremenjen v južni regiji Šlezija, je na današnji novinarski konferenci dejal minister.
Trenutno se v bolnišnicah po državi zdravi skoraj 34.700 covidnih bolnikov, kar je največ doslej. Več kot 3300 jih potrebuje pomoč ventilatorja, poroča poljska tiskovna agencija PAP. V številnih primerih so bili primorani na račun običajnih bolnišničnih oddelkov ustvariti dodatne postelje za covidne bolnike, piše nemška tiskovna agencija DPA.

14.04 Angela Merkel bi za krajši čas zaprla Nemčijo

Nemška kanclerka Angela Merkel je naklonjena krajšemu zaprtju celotne države, da bi zajezili širjenje okužb z novim koronavirusom, je danes po poročanju tujih tiskovnih agencij dejala njena tiskovna predstavnica Ulrike Demmer. Pojasnila je, da je nemški zdravstveni sistem pod vse večjim pritiskom. Demmerjeva je povedala, da se je v enem samem dnevu število pacientov na intenzivni negi povečalo za pet odstotkov. Dodala je, da različna pravila v nemških zveznih deželah, ki trenutno veljajo, ne prispevajo k večji varnosti.

V Nemčiji so sicer v zadnjih 24 urah potrdili 9677 primerov okužbe, kar je precej manj kot pred tednom dni, umrlo pa je 298 ljudi, so sporočili z Instituta Roberta Kocha. Pred tednom dni so v enem dnevu potrdili 17.051 novih okužb. Sedemdnevna incidenca okužb je danes dosegla 110,1.

13.05 Češka z že tretjim ministrom za zdravje v časih koronavirusa

Češka bo dobila novega ministra za zdravje, že tretjega med krizo s koronavirusom. Premier Andrej Babiš je danes odstavil Jana Blatnýja, na položaj bo imenoval Petra Arenbergerja, doslej direktorja praške univerzitetne klinike Vinohrady. V ozadju je domnevno spor glede ruskega cepiva sputnik, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Blatny je sporočil, da ga je predsednik vlade odstavil in da je to premierova politična odločitev. Po pisanju medijev naj bi bil v ozadju spor glede ruskega cepiva proti covidu-19 sputnik V. Blatný v nasprotju z Babišem menda želi z uporabo cepiva počakati, dokler ga ne bo odobrila Evropska agencija za zdravila (Ema).

12.55 Četrtina Hrvatov zavrača cepljenje

Ankete so pokazale, da okoli 25 odstotkov hrvaških državljanov »trmasto« zavrača kakršnokoli cepljenje, ne samo proti covidu-19, še od deset do 15 odstotkov pa jih ima pomisleke glede cepljenja, je dejal direktor hrvaškega zavoda za javno zdravje (HZJZ) Krunoslav Capak. Capak je v torkovem pogovoru za regionalno televizijo N1 omenil, da se preostali hrvaški državljani nameravajo cepiti ter da je treba vplivati na tistih deset do 15 odstotkov ljudi, ki še dvomijo glede cepljenja. Danes so začeli bolj množično cepljenje v Zagrebu. Povabili so 1500 starejših od 65 let in tudi kronične bolnike. Načrtujejo, da bodo do konca tedna na dan cepili po 3000 ljudi, od ponedeljka pa po 5000, da bi čim prej sklenili drugo fazo cepljenja in nadaljevali cepljenje splošnega prebivalstva. Za zdaj so zagotovili 30.000 odmerkov cepiva AstraZenece. Zagrebške zdravstvene službe upajo, da se bo čim več ljudi odzvalo vabilu na cepljenje, potem ko se je v torek med preizkusom delovanja centra za cepljenje na Zagrebškem velesejmu cepilo samo 90 ljudi od 500 povabljenih. Bolj množično cepljenje so danes začeli tudi v Splitu. Povabili so tisoč ljudi. Do torka zvečer so na Hrvaškem uporabili 536.414 odmerkov cepiv Pfizerja, AstraZenece in Moderne. Cepili so 326.711 ljudi, od tega z dvema odmerkoma 99.027.

image_alt
Sprejemajo samo otroke, ki si hočejo vzeti življenje


Capak je tudi povedal, da se na Hrvaškem soočajo s krepitvijo novega vala epidemije ter da bodo verjetno preložili začetek pouka v šolah po pomladanskih počitnicah ali pa bodo nadaljevali s poukom na daljavo. Potrdil je, da je znova na mizi tudi možnost zapiranja gostinskih lokalov, kot tudi drugi strožji ukrepi za zajezitev širjenja okužb z novim koronavirusom. V zadnjih 24 urah so ob 9466 testih potrdili 1649 novih primerov okužbe z novim koronavirusom, umrlo pa je 36 bolnikov s covidom-19, je danes potrdil nacionalni štab civilne zaščite. 

12.19 Velika Britanija začela cepljenje z Moderno

V Walesu so danes kot prvem delu Združenega kraljestva začeli proti covidu-19 cepiti s cepivom ameriškega podjetja Moderna. Cepivo je sicer britanski regulator odobril že v začetku januarja. Glede na v torek objavljeno študijo o cepivu Moderne je to učinkovito tudi pol leta po cepljenju. Britanska agencija za zdravila in medicinske pripomočke je cepivo Moderne odobrila 8. januarja. To je bilo tretje odobreno cepivo na Otoku za Pfizerjem in AstraZeneco. V cepilne centre so v torek dostavili okoli 5000 odmerkov Moderne od skupno 17 milijonov, ki jih je naročila Velika Britanija. Za učinkovito zaščito sta potrebna dva odmerka.
Cepivo Moderne je pomembno za Wales, saj ga je zaradi lažjega shranjevanja možno dostaviti tudi v bolj odročne kraje. Na Škotsko so prvi odmerki prispeli v ponedeljek, v Angliji pa bodo predvidoma z njim začeli cepiti tretji teden aprila. Severna Irska še ni potrdila, kdaj bo na voljo, poroča nemška tiskovna agencije DPA.

image_alt
Cepljenje z AstraZeneco: minister Poklukar bo imel danes sestanek s kolegi iz EU


V raziskavi, ki je bila v torek objavljena v znanstveni reviji The New England Journal of Medicine, ugotavljajo, da cepivo Moderne poskrbi za proizvajanje protiteles tudi pol leta po cepljenju. Višje ravni protiteles so ugotovili v vseh starostnih skupinah, sicer pa jih je bilo več pri mlajših. Točnih številk niso podali, raziskavo pa še nadaljujejo, saj želijo ugotoviti, koliko časa po cepljenju telo še proizvaja protitelesa.

11.03 V Sloveniji včeraj umrli še trije oboleli s covidom-19

Včeraj so po vladnih podatkih boj s covidom-19 izgubili še trije oboleli. Hospitaliziranih je 581 obolelih, od teh na intenzivni negi 131. Sedemdnevno povprečje okužb po vladnih podatkih znaša 889.



FOTO: Blaž Samec/Delo
FOTO: Blaž Samec/Delo


10.56 Poročilo Amnesty International: Največje žrtve covida v Sloveniji oskrbovanci domov za starejše

Pravica do zdravja je bila po oceni Amnesty IntrnationaI v Sloveniji najbolj kršena oskrbovancem domov za starejše. Tam je namreč umrlo skoraj 60 odstotkov vseh bolnikov s covidom-19. Pandemija je tako daleč najbolj prizadela prav starostnike.

V danes objavljenem poročilu za lansko leto so na splošno izpostavili, da je pandemija covida-19 najbolj prizadela tiste, ki so že desetletja zatirani zaradi neenakosti, zanemarjanja in zlorab. V odzivanju na covid-19 pa so nacionalni interesi prevladali nad mednarodnim sodelovanjem. 

image_alt
Največje žrtve covida oskrbovanci domov za starejše


10.42 Avstralska vlada za počasno cepljenje krivi težave z dobavo cepiv iz EU

Avstralski premier Scott Morrison je za zamude pri cepljenju proti covidu-19 v Avstraliji danes okrivil omejeno dobavo cepiv iz Evropske unije. Dejal je, da je zaradi pomanjkanja cepiv in »strogega nadzora izvoza« Evropske komisije Avstralija prejela samo 700.000 odmerkov od 3,8 milijona naročenih odmerkov cepiva AstraZenece. Avstralska vlada je obljubljala, da bodo do konca marca prebivalce cepili s štirimi milijoni odmerkov cepiv, a je do danes porabila le 920.000 odmerkov. Zato je tarča kritik in Morrison je na današnji novinarski konferenci poskušal odgovoriti nanje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

»3,1 milijona odmerkov cepiv ni prišlo v Avstralijo – to je preprosto dejstvo,« je dejal. »To ni spor. To ni konflikt. To ni trditev. To je samo preprosto dejstvo,« je dodal. Avstralija je doslej prejela okoli 870.000 odmerkov cepiva Pfizerja in Biontecha, s katerim so cepili delavce v prvih vrstah v boju proti covidu-19. Za cepljenje večine prebivalstva pa je oblast računala na cepivo AstraZenece. Težave so se začele, ko je Italija marca blokirala izvoz 250.000 odmerkov cepiva AstraZenece zaradi svojih potreb.

9.29 Včeraj so v Sloveniji odkrili še 1189 novih okužb

Na območju države so včeraj po podatkih sledilnika za covid-19 potrdili še 1189 novih okužb. Opravili so 4812 testov po metodi PCR (delež pozitivnih je bil visok, 24,7 odstotka) in 29.362 hitrih antigenskih. Po najnovejši oceni imamo v državi 13.301 primerov aktivnih okužb, sedemdnevno povprečje pa znaša 895,4​.



9.04 Študija: Vsak tretji prebolevnik covida trpi za duševnimi ali nevrološkimi težavami

Ljudje imajo po prebolelem covidu pogosteje nevrološke ali duševne težave kot ljudje z drugimi obolenji dihal, je razvidno iz študije, objavljene v znanstveni reviji The Lancet Psychiatry. Vsak tretji, ki je prebolel covid-19, v roku šestih mesecev po bolezni poroča o različnih nevroloških ali duševnih težavah, povzemajo tuje tiskovne agencije.

»Naši rezultati kažejo, da po covidu-19 pogosteje nastopijo težave z možgani ali duševne motnje kot po gripi ali drugih obolenjih dihal,« je sporočil eden od avtorjev študije Max Taquet z oxfordske univerze. Vzrokov za to še niso našli. V pol leta po prebolelem covidu-19 se pri tretjini prebolevnikov pojavijo različne težave. Pri 17 odstotkih prebolevnikov so zaznali težave s tesnobo, pri 14 odstotkih pa čustvena nihanja. Okoli pet odstotkov prebolevnikov poroča o težavah s spanjem, pri 2,1 odstotku so zabeležili kap, pri 0,6 odstotku pa jmožganske krvavitve.

Britanski raziskovalci so preučevali digitalizirane podatke več kot 239.000 covidnih prebolevnikov, pretežno iz ZDA. Preučili so še podatke okoli 100.000 ljudi, ki so preboleli gripo, in več kot 236.000 ljudi, ki so preboleli druge bolezni dihal. Med drugim so ugotovili, da je po prebolelem covidu-19 za 44 odstotkov večja možnost nevroloških ali duševnih obolenj kot po preboleli gripi.

7.24 V Braziliji v enem dnevu umrlo več kot 4000 bolnikov s covidom-19

V časih zaostrovanja pandemije je Brazilija prvič potrdila več kot 4000 smrti v povezavi z novim koronavirusom v enem dnevu. Kot so v torek sporočili z brazilskega zdravstvenega ministrstva, je v predhodnih 24 urah umrlo še 4195 covidnih bolnikov. Prejšnje dni so bile številke bistveno nižje. Po poročanju brazilskih medijev naj bi šlo tudi za številne primere naknadno potrjenih smrti med velikonočnimi prazniki, povzema nemška tiskovna agencija DPA. Doslej so več kot 4000 mrtvih v enem dnevu potrdili le v ZDA. 

6.56 Ema se bo znova izjasnila o cepivu AstraZenece

Evropska agencija za zdravila (Ema) bo ob 16. uri sporočila odločitev glede uporabe cepiva AstraZenece. Odbor Eme za varnost zdravil se je sestal, potem ko so ponekod zaradi primerov strjevanja krvi pri mlajših preventivno odsvetovali uporabo cepiva AstraZenece proti covidu-19 za mlajše osebe.

Ema se je znašla pod plazom očitkov glede neprimerne komunikacije, potem ko je italijanski časnik Il Messagero v torek navajal besede visokega predstavnika agencije Marca Cavalerija, da obstaja jasna povezava med cepivom in krvnimi strdki ter da bo agencija to v kratkem sporočila. Drugi novinarji pa od agencije niso mogli pridobiti informacij o tem.

image_alt
Vprašanja in odgovori o AstraZeneci


6.46 Ob svetovnem dnevu zdravja vprašanje, kako svet vrniti v sprejemljive tirnice življenja

Danes je svetovni dan zdravja. 7. aprila leta 1948 je bila namreč ustanovljena Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Tokratni dan bo posvečen trenutno najbolj aktualni javnozdravstveni temi – kako svet po pandemiji covida-19 vrniti v sprejemljive tirnice življenja, da bo bolj pravičen za vse in da bodo vsi ljudje in vse družbe uživali več zdravja in blaginje, so pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Letošnji svetovni dan je vstopna točka v proces, v katerem bo več pozornosti namenjene tematikam o neenakosti v zdravju in socialnih neenakostih, so navedli na NIJZ. Prizadevajo si, da bodo znali argumentirati potrebne ukrepe za izboljšanje stanja z različnih vidikov, denimo ekonomskega in socialnega. Želijo si, da bi njihove ugotovitve čim bolj upoštevali tudi politični odločevalci v vseh sektorjih, ki na različnih ravneh vplivajo na zdravje in blaginjo pri posameznih skupinah prebivalcev. Pri varovanju in ohranjanju zdravja imajo pomembno vlogo izvajalci zdravstvene in babiške nege, ki so odločilni pri krepitvi zdravstvenega sistema, pa so poudarili v Zbornici zdravstvene in babiške nege – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov.

Po besedah predsednice Zbornice – Zveze Monike Ažman podpirajo prizadevanja Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za pravico do zdravja in zdravstvenega varstva za vse. A da bodo izvajalci zdravstvene in babiške nege lahko še naprej zagotavljali kakovostno in varno zdravstveno obravnavo vsem, potrebujejo ustrezne delovne pogoje in dovolj kadra, je poudarila.

Prizor z Brazilske avenije v Buenos Airesu. Letošnji svetovni dan zdravja bo vstopna točka v proces, v katerem bo več pozornosti namenjene tematikam o neenakosti v zdravju in socialnih neenakostih, so navedli na slovenskem NIJZ. FOTO: Ronaldo Schemidt/AFP
Prizor z Brazilske avenije v Buenos Airesu. Letošnji svetovni dan zdravja bo vstopna točka v proces, v katerem bo več pozornosti namenjene tematikam o neenakosti v zdravju in socialnih neenakostih, so navedli na slovenskem NIJZ. FOTO: Ronaldo Schemidt/AFP


6.40 Na Madžarskem sproščanje ukrepov

Na Madžarskem bodo sprostili nekatere protikoronske ukrepe. Ponovno bodo odprli trgovine ter frizerske in kozmetične salone. Policijska ura bo po novem veljala od 22. ure do 5. ure zjutraj. Šole in vrtce naj bi odprli 19. aprila.

Preberite še:

Komentarji: