Trapast prekršek, trapasta kazen in vse je po zakonu
Če na Hrvaškem ne poznajo Jurčičeve humoreske Kozlovska sodba v Višnji gori, so jo ta konec tedna imeli priložnost spoznali v Daruvarju.
Odpri galerijo
Kmet, ki je svojim pujskom želel vse najboljše in je dokončanje svinjaka obeležil z neobstoječo zastavo, je dobil denarno kazen v neobstoječi valuti. FOTO: Igor Modic /Delo
Upokojenec iz vasi Đulovac v bližini hrvaškega Daruvarja je ta konec tedna dokončal ostrešje svinjaka in zaključeni projekt ovenčal z zastavo Socialistične republike Hrvaške, trobojnico z rdečo peterokrako na sredi. Kazen, ki je sledila, morda ne bo vzgojna, lahko pa marsikomu služi za ponazoritev številnih nenavadnosti, s katerimi se ljudje na območju nekdanje Jugoslavije v imenu zgodovine žal vse prepogosto raje ukvarjamo, namesto da bi se posvetili čemu produktivnemu.
Slovenija ima Lukeža Drnuljo, požrešnega kozla Lisca ter zoprnega vaškega veljaka in pridelovalca zelja Andraža Slamorezca, slovite junake Jurčičeve humoreske Kozlovska sodba v Višnji gori. Zgodba, v kateri kozel Lisec s poželjivimi pogledi po Slamorežčevem zelju sproži na videz nerešljiv spor med Slamorezcem in Lukežem Drnuljo, lastnikom kozla, je vsaj toliko bizarna kot je poučna. Kot ve vsak s končano osnovno šolo, spor reši predlog vaškega berača, Flere Krivostegno po imenu, ki kozlu naloži kazen devetih udarcev po senci, njegovemu gospodarju pa prisodi, da mora mučenje gledati z zavezanimi očmi.
Da na Hrvaškem poznajo to zgodbo od prej, bi sicer lahko sodili po nekaterih nerešenih sporih s Slovenijo. Da polpretekla zgodovina ni niti pretekla in niti zgodovina, je pred kratkim na svoji koži občutil 58-letnik iz bližine Daruvarja, ki je v skladu s tradicijo novo ostrešje svojega svinjaka okrasil s hrvaško zastavo. Zapleta in nauka iz Kozlovske sodbe graditelj svinjaka ne bi nikoli spoznal, če na svinjak ne bi obesil zastave iz časov Tita.
Nekateri sosedje navdušenja nad polpreteklo zgodovino niso delili, zato so kršitelja prijavili policistom. Ti pa so takoj pridrveli in kršitelju zastavo zaplenili ter mu izročili zapisnik o prekršku, po katerem mu grozi denarna kazen v »dinarski protivrednosti od 20 do 50 DEM«, je poročal hrvaški Jutarnji list.
Še pojasnilo za mlajše bralce: dinarji so denarna valuta nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije, DEM pa je kratica za danes neobstoječe nemške marke, ki so v hiperinflacijskem okolju Jugoslavije bila ena od redkih stabilnih opornih točk za izračunavanje finančne vrednosti česarkoli.
Tako kot kaznovanje kozla s tepežkanjem po senci ni bilo protizakonito, tudi kazen v danes neobstoječi valuti ni nezakonita. Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Hrvaške se ni spreminjal od leta 1993, ko so bile kazni določene še v nemških markah in tedanji prehodni valuti, hrvaških dinarjih.
Slovenija ima Lukeža Drnuljo, požrešnega kozla Lisca ter zoprnega vaškega veljaka in pridelovalca zelja Andraža Slamorezca, slovite junake Jurčičeve humoreske Kozlovska sodba v Višnji gori. Zgodba, v kateri kozel Lisec s poželjivimi pogledi po Slamorežčevem zelju sproži na videz nerešljiv spor med Slamorezcem in Lukežem Drnuljo, lastnikom kozla, je vsaj toliko bizarna kot je poučna. Kot ve vsak s končano osnovno šolo, spor reši predlog vaškega berača, Flere Krivostegno po imenu, ki kozlu naloži kazen devetih udarcev po senci, njegovemu gospodarju pa prisodi, da mora mučenje gledati z zavezanimi očmi.
Da na Hrvaškem poznajo to zgodbo od prej, bi sicer lahko sodili po nekaterih nerešenih sporih s Slovenijo. Da polpretekla zgodovina ni niti pretekla in niti zgodovina, je pred kratkim na svoji koži občutil 58-letnik iz bližine Daruvarja, ki je v skladu s tradicijo novo ostrešje svojega svinjaka okrasil s hrvaško zastavo. Zapleta in nauka iz Kozlovske sodbe graditelj svinjaka ne bi nikoli spoznal, če na svinjak ne bi obesil zastave iz časov Tita.
Nekateri sosedje navdušenja nad polpreteklo zgodovino niso delili, zato so kršitelja prijavili policistom. Ti pa so takoj pridrveli in kršitelju zastavo zaplenili ter mu izročili zapisnik o prekršku, po katerem mu grozi denarna kazen v »dinarski protivrednosti od 20 do 50 DEM«, je poročal hrvaški Jutarnji list.
Še pojasnilo za mlajše bralce: dinarji so denarna valuta nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije, DEM pa je kratica za danes neobstoječe nemške marke, ki so v hiperinflacijskem okolju Jugoslavije bila ena od redkih stabilnih opornih točk za izračunavanje finančne vrednosti česarkoli.
Tako kot kaznovanje kozla s tepežkanjem po senci ni bilo protizakonito, tudi kazen v danes neobstoječi valuti ni nezakonita. Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Hrvaške se ni spreminjal od leta 1993, ko so bile kazni določene še v nemških markah in tedanji prehodni valuti, hrvaških dinarjih.
