Trump grozi evropskim prisklednikom

New York – Zadnje srečanje ameriškega predsednika z zavezniki se ni končalo z objemi, iz Washingtona pa prihajajo svarilni znaki, da bo napeto tudi njihovo snidenje z Donaldom Trumpom. Po gospodarskih se krhajo tudi vojaške povezave.

Čez teden dni bodo nekateri voditelji članic zveze Nato prišli v Bruselj z ameriško popotnico, ostrimi pismi ameriškega predsednika, v katerih se je znesel nad njihovimi prenizkimi obrambnimi proračuni, ki ne dosegajo dogovorjenih dveh odstotkov BDP. Ameriške kritike, da se ostale članice vojaške povezave zanašajo na moč ZDA, same pa varčujejo na račun svojih obrambnih zmogljivosti, niso novost, toda Trump je s politiko Najprej Amerika prvi predsednik, ki glasno dvomi o prihodnosti strateške povezave in jo je dejansko zmožen razvodeniti, če ne celo ukiniti. Po poročanju New York Timesa je ta mesec poslal zaveznicam pisne pritožbe, v katerih naj ne bi izbiral besed.

Vojaški vrh v Bruslju 11. in 12. julija je bil namenjen razpravam o strateških usmeritvah povezave, kot je krepitev prisotnosti v Črnem morju, ter povečanju zmogljivosti za boj proti terorizmu in spletnim napadom. Toda nenehne kritike na račun Nata, glasno razmišljanje o končanju ameriške vojaške navzočnosti v Evropi, predvsem pa srečanje Trumpa z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom štiri dni po vrhu Nata so iztirili pričakovanja in napovedali napeto ozračje v belgijski prestolnici. Srečanje sedmih gospodarsko najbolj razvitih v Kanadi se je prejšnji mesec neslavno končalo s Trumpovim besnenjem prek twitterja in preklicem podpisa skupne izjave, ker je kanadski premier Justin Trudeau javno izrazil pomisleke o ameriških carinah.
 

Nato in Nafta

Med napetim ozračjem v Quebecu naj bi ameriški voditelj dejal, da je zveza Nato podobno škodljiva za ZDA kot sporazum o severnoameriškem prostotrgovinskem območju Nafta. Opazka naj bi prišla po tem, ko je Trump ostalim voditeljem dejal, da Krimski polotok pripada Rusiji, nato pa naj bi se znova lotil Nemčije in njenega prenizkega obrambnega proračuna ter evropskega vojaškega zajedavstva, s katerim odirajo ZDA. To je končal z izjavo: »To bo zanimiv vrh, Nato je tako slab kot Nafta, precej predrag je za Združene države.« Njegove besede so okrepile evropske strahove, da vojaška povezava, ki je po besedah upokojenega ameriškega generala Marka Hertlinga »zgradba svobodne in mirne Evrope, ZDA pa so jeklo te zgradbe«, vse bolj stoji na papirnatih temeljih.

Trump naj bi v pismih poudaril, da je po letu opozarjanja na prenizke vojaške proračune ostalih članic prišel čas za ukrepe. Ti naj bi vključevali prilagajanje ameriške vojaške navzočnosti po svetu. Norveško je obtožil, da je »edina Nato članica na meji z Rusijo brez verodostojnega načrta o porabi dveh odstotkov BDP za obrambo«. Norveški obrambni minister Frank Bakke-Jensen je včeraj odgovoril, da upoštevajo dogovor vrha Nata iz leta 2014, po katerem imajo članice deset let časa za zvišanje vojaške porabe, in da so tem v okviru namenili veliko več od cilja Nata za porabo za novo vojaško opremo. Najostrejše pismo naj bi po poročanju New York Timesa dobila kanclerka Angela Merkel, v njem pa naj bi zapisal, da »Združene države še naprej namenjajo več sredstev za obrambo Evrope, medtem ko gre gospodarstvu celine, vključno z nemškim, dobro, varnostnih izzivov pa mrgoli. To za nas ni več vzdržno.« Trump je zatrdil, da nejevolja ni omejena na Belo hišo, zaskrbljeni naj bi bili tudi v kongresu. Toda veliki večini kongresnikov ne pride na misel, da bi javno dvomili o temelju čezatlantske povezave, kaj šele, da bi ga majali. Še posebno ker ob ameriškem pritisku v Evropi ­zvišujejo vojaške proračune.



»O zvezi Nato je treba razmišljati kot o zakonu, morebitna ločitev bi bila nespametna in kratkovidna, saj je Nato temelj ameriške varnostne politike,« je poudaril Charlie Dent, nekdanji ­republikanski poslanec iz ­Pensilvanije, ki se je maja upokojil. V običajnem političnem ozračju tudi najhujša nejevolja Bele hiše ne bi povzročila strahov o njenem zatonu, toda Trump je v poldrugem letu razmajal mednarodne odnose. ZDA je umaknil iz pariškega podnebnega sporazuma in jedrskega sporazuma z Iranom, s carinami maje mednarodno trgovinsko ureditev, skupaj s Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO), lani se je nekaj časa izogibal potrditvi zaveze 5. člena zavezništva, da vse članice pomagajo ob morebitnem napadu na katero od njih. Belgijski premier Charles Michel je dejal, da ga takšna pisma ne ustrahujejo in poskušal zmanjšati njihovo pomembnost kot nekaj »tipičnega« pred vrhom. Tudi ameriški analitiki so se včeraj tolažili, da je Trumpov novi javni napad Nata le njegova groba oblika pritiska in usmerjanje vsebine bruseljskega vrha. Po drugi strani ameriški predsednik meni, da je »Nato kot klub, ki mu dolguješ članarino ali nekakšno plačilo za zaščito, ZDA pa opravljajo vse delo in ščitijo evropske prisklednike«, ugotavlja Derek Chollet, nekdanji uradnik na ministrstvu za obrambo. Trgovinska izkušnja kaže, da je Trumpove grožnje treba resno obravnavati.