Ameriški predsednik Donald Trump je danes med letom na vrh Nata v Haagu izjavil, da obstajajo različne interpretacije 5. člena severnoatlantske pogodbe, ki se nanaša na kolektivno obrambo. S tem je pred srečanjem v Haagu ponovno vzbudil pomisleke, ali bi ZDA vojaško branile zaveznice.

Nato bo zgradil močnejši obrambni zid

»Odvisno od vaše definicije. Obstaja več definicij 5. člena,« je Trump dejal v odgovoru na novinarsko vprašanje o tem, ali je pripravljen spoštovati člen o kolektivni obrambi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V omenjenem členu piše, da pogodbenice soglašajo, da se oborožen napad na eno ali več pogodbenic šteje za napad na vse pogodbenice. Nadalje navaja, da bo v primeru takega oboroženega napada vsaka članica pomagala napadeni pogodbenici, »vključno z uporabo oborožene sile, da se ponovno vzpostavi in ohranja varnost severnoatlantskega območja«.

Trump je sicer že marca vzbudil podobne pomisleke, ko je dejal, da ZDA ne bodo branile članic zavezništva, če te ne bodo plačale dovolj za skupno obrambo.

Nato postaja bolj evropski

Potrjevanje dogovora jutri

Voditelji članic Nata bodo v sredo na vrhu v Haagu potrjevali dogovor, po katerem naj bi članice letne proračunske izdatke za obrambo in varnost do leta 2035 zvišale na pet odstotkov BDP, pri čemer bi 3,5 odstotka BDP namenile za naložbe neposredno v obrambo, 1,5 pa za naložbe, povezane z njo.

Prav ameriški predsednik je prvi podal predlog o petih odstotkih za obrambo. Temu je šele nato sledil generalni sekretar Nata Mark Rutte. Trump je kljub temu minuli teden menil, da ZDA ni treba zvišati izdatkov.

»Mislim, da ne, ampak oni bi morali,« je Trump odgovoril na vprašanje, o tem, ali ZDA nameravajo slediti smernicam Nata. »Mi podpiramo Nato že tako dolgo in v številnih primerih plačujemo 100 odstotkov stroškov,« je dodal.

Članice Nata so 5. člen pogodbe uporabile le enkrat, in sicer po napadih na ZDA 11. septembra 2001. Nato je ob tem ZDA dal na razpolago skupne sile za niz obrambnih dejavnosti.

Trump bo med vrhom Nata na Nizozemskem prenočil v kraljevi palači

Trump bo med vrhom namesto v 30 kilometrov oddaljenem hotelu prenočil v kraljevi palači Huis ten Bosch v Haagu, kjer se sestajajo voditelji članic zavezništva. Nizozemski kraljevi par jih bo nocoj gostil v palači na svečani večerji.

»Kralj je ponudil nastanitev predsedniku ZDA, ki je ponudbo sprejel. Običajno se gostujočim državnim voditeljem ponudi nastanitev, odločitev, ali bo gost ponudbo sprejel ali ne, pa je njegova,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočila nizozemska kraljeva družina.

Trump, ki bo danes in v sredo sodeloval na vrhu voditeljev članic Nata v Haagu, bo tako namesto v hotelu prespal v luksuzni zasebni rezidenci nizozemskega kralja, kjer sta v preteklosti med drugim bivala tudi njegov predhodnik Bill Clinton in nekdanja britanska kraljica Elizabeta II.

Kralj Viljem-Aleksander bo predsednika ZDA v sredo gostil tudi na zajtrku, preden se bo Trump pridružil voditeljem članic Nata na osrednjem delu zasedanja.

Palača Huis ten Bosch, kar v prevodu pomeni hiša v gozdu, je ena od treh uradnih rezidenc nizozemskega kralja. Zgrajena je bila leta 1645, prvotno kot poletna rezidenca, kasneje pa so jo večkrat obnovili in dogradili. Poleg palače z veličastnimi sobanami je del rezidence Huis ten Bosch tudi ogromno posestvo z vrtom.