Turčija skuša prepovedati prokurdsko stranko HDP
Več vodilnih članov leve stranke je v turškem zaporu že od leta 2016.
Odpri galerijo
Poslanecu HDP Omer Faruk Gergerlioglu. FOTO: Adem Altan/AFP
Turški tožilec je danes na ustavno sodišče vložil zahtevo za prepoved glavne prokurdske stranke v Turčiji, Ljudske demokratične stranke (HDP), tretje največje parlamentarne stranke. Ustavno sodišče mora sedaj odločiti, ali bo obtožnico sprejelo in morda določilo datum razprave o zadevi, poročajo tuje tiskovne agencije.
Zahtevo je vložil Bekir Sahin, tožilec vrhovnega sodišča, ki to drugo največjo opozicijsko stranko obtožuje, da skuša »uničiti neločljivost države in naroda ter ozemeljsko celovitost države,« poroča turška tiskovna agencija Anadolu.
Do poteze tožilca je prišla po številnih pozivih vodje ultra nacionalistične stranke MHP Devleta Bahcelija, glavnega zaveznika predsednika Turčije Recepa Tayyipa Erdogana, da sodišča prepovejo HDP. Erdogan stranki že dolgo očita, da je politično krilo prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK). PKK je vodila oborožen upor proti turški državi od leta 1984, v katerem je bilo ubitih več deset tisoč ljudi.
Stranka HDP zanika povezave s PKK in trdi, da je tarča napadov oblasti zaradi odločnega nasprotovanja 18-letni vladavini Erdogana, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Politični in pravni napadi nanjo so se okrepili potem, ko je leta 2015 propadla prekinitev ognja med kurdskimi skrajneži in turško vlado, še dodatno pa po neuspelem državnem udaru leta 2016. Po njem so zaprli ali iz državnih služb odpustili več deset tisoč ljudi. Več sto poslancem, županom in voditeljem HDP so odvzeli položaje in jih aretirali, vključno s karizmatičnim voditeljem in nekdanjim turškim predsedniškim kandidatom Selahattinom Demirtasom, ki je bil skoraj štiri leta in pol zaprt v enem najbolj varovanih zaporov, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Med pridržanimi sta tudi nekdanja sopredsedujoča HDP, ki sta v zaporu od leta 2016 in jima grozi več deset let zapora. Večino od 65 županov iz vrst HDP, ki so bili leta 2019 izvoljeni na pretežno kurdskem jugovzhodu države, pa so zamenjali s provladnimi ljudmi.
V parlamentu so medtem danes odvzeli mandat še enemu poslancu HDP, vidnemu članu stranke in borcu za človekove pravice Omerju Faruku Gergerliogluju, ki je že dolgo trn v peti Erdogana zaradi opozarjanja na kršitve človekovih pravic. Mandat so mu odvzeli, potem ko je sodišče potrdilo njegovo sporno obsodbo zaradi »širjenja teroristične propagande,« ker je leta 2016 komentiral objavo na družbenem omrežju kurdskega borca, ki je turško državo pozval h korakom za mir. S tem je postal 14 poslanec HDP, ki so mu od leta 2016 odvzeli poslansko imuniteto.
Zahteva po prepovedi stranke HDP bi lahko okrepila skrbi zahodnih držav zaradi stanja vladavine prava v Turčiji v času, ko skuša Ankara zgladiti napete odnose z ZDA in Evropsko unijo, še poroča AFP.
Zahtevo je vložil Bekir Sahin, tožilec vrhovnega sodišča, ki to drugo največjo opozicijsko stranko obtožuje, da skuša »uničiti neločljivost države in naroda ter ozemeljsko celovitost države,« poroča turška tiskovna agencija Anadolu.
Do poteze tožilca je prišla po številnih pozivih vodje ultra nacionalistične stranke MHP Devleta Bahcelija, glavnega zaveznika predsednika Turčije Recepa Tayyipa Erdogana, da sodišča prepovejo HDP. Erdogan stranki že dolgo očita, da je politično krilo prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK). PKK je vodila oborožen upor proti turški državi od leta 1984, v katerem je bilo ubitih več deset tisoč ljudi.
Stranka HDP zanika povezave s PKK in trdi, da je tarča napadov oblasti zaradi odločnega nasprotovanja 18-letni vladavini Erdogana, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Politični in pravni napadi nanjo so se okrepili potem, ko je leta 2015 propadla prekinitev ognja med kurdskimi skrajneži in turško vlado, še dodatno pa po neuspelem državnem udaru leta 2016. Po njem so zaprli ali iz državnih služb odpustili več deset tisoč ljudi. Več sto poslancem, županom in voditeljem HDP so odvzeli položaje in jih aretirali, vključno s karizmatičnim voditeljem in nekdanjim turškim predsedniškim kandidatom Selahattinom Demirtasom, ki je bil skoraj štiri leta in pol zaprt v enem najbolj varovanih zaporov, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Med pridržanimi sta tudi nekdanja sopredsedujoča HDP, ki sta v zaporu od leta 2016 in jima grozi več deset let zapora. Večino od 65 županov iz vrst HDP, ki so bili leta 2019 izvoljeni na pretežno kurdskem jugovzhodu države, pa so zamenjali s provladnimi ljudmi.
V parlamentu so medtem danes odvzeli mandat še enemu poslancu HDP, vidnemu članu stranke in borcu za človekove pravice Omerju Faruku Gergerliogluju, ki je že dolgo trn v peti Erdogana zaradi opozarjanja na kršitve človekovih pravic. Mandat so mu odvzeli, potem ko je sodišče potrdilo njegovo sporno obsodbo zaradi »širjenja teroristične propagande,« ker je leta 2016 komentiral objavo na družbenem omrežju kurdskega borca, ki je turško državo pozval h korakom za mir. S tem je postal 14 poslanec HDP, ki so mu od leta 2016 odvzeli poslansko imuniteto.
Zahteva po prepovedi stranke HDP bi lahko okrepila skrbi zahodnih držav zaradi stanja vladavine prava v Turčiji v času, ko skuša Ankara zgladiti napete odnose z ZDA in Evropsko unijo, še poroča AFP.
