Zelenski: O dogovoru z Rusijo bo odločal referendum

21.35 Zelenski: O dogovoru z Rusijo bo odločal referendum

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v pogovoru za regionalni ukrajinski medij spregovoril o pogajanjih, ki potekajo z Rusijo, in zatrdil, da bi bil kakršenkoli dogovor na koncu predložen Ukrajincem na referendumu. »Pojasnil sem vsem pogajalskim skupinam: ko govorite o vseh teh spremembah in lahko so zgodovinske (...) se bomo na koncu vrnili k referendumu,« je za spletni medij Suspilne dejal Zelenski. »O določenih kompromisih bodo morali odločiti ljudje,« je dejal. To, kaj bodo kompromisi zajemali, pa je del pogovorov z Rusijo, je dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

21.20 Rusija zaradi sankcij prekinila mirovne pogovore z Japonsko

Rusija je danes sporočila, da prekinja dolgoletne pogovore z Japonsko o razrešitvi ozemeljskega spora glede Kurilskih otokov, zaradi katerega državi še vedno nista podpisali mirovnega sporazuma, s katerim bi formalno končali sovražnosti iz druge svetovne vojne. Kot razlog za odločitev je Moskva navedla sankcije Japonske zaradi Ukrajine.

Japonska, ki je članica skupine gospodarsko najrazvitejših držav G7, se je pridružila zahodnim sankcijam zaradi ruske agresije nad Ukrajino, ki vključujejo ukrepe proti ruskim finančnim ustanovam in ruskemu izvozu. Rusija je sicer v odziv na sankcije preklicala tudi sporazum o brezvizumskem potovanju Japoncev na Kurilske otoke, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

20.55 Posvetovalna skupina predlaga cepljenje otrok beguncev v skladu s programom

Posvetovalna skupina za cepljenje pri NIJZ je prejšnjo sredo obravnavala osnutek priporočil NIJZ glede cepljenja beguncev. Skupina predlaga, da priporočila omogočajo cepljenje otrok beguncev v skladu z nacionalnim programom cepljenja. Prav tako priporočajo cepljenje begunskih otrok proti tuberkulozi in covidu-19, majhnih otrok pa tudi proti gripi.

Člani posvetovalne skupine so se strinjali, da se pri priznavanju opravljenih cepljenj poleg ustreznega dokazila o cepljenju lahko prizna tudi zanesljivo navedbo o opravljenem cepljenju, zato se priporočilom doda tudi ukrajinski program cepljenja.

19.05 Strateški kompas EU

Zunanji in obrambni ministri so sprejeli strateški kompas EU z vizijo obrambne in varnostne politike za prihodnjih 5-10 let. Sprejete je bil v kontekstu ruskega napada na Ukrajino in velikih geopolitični premikov v svetu. V njem Rusiji očitajo, da želi vzpostaviti svojo interesno sfero. Glede Kitajske EU vztraja pri formulacij, da je partner za sodelovanje, gospodarski tekmec in sistemski rival. Konkretni načrt, predviden v kompasu, je vzpostavitev posebne vojaške enote EU s 5000 pripadniki do leta 2025. P. Ž. 

19.00 Za začasno zaščito zaprosilo 4400 oseb iz Ukrajine

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je danes številne tuje veleposlanike v Sloveniji seznanil z aktivnostmi in ukrepi slovenske vlade v povezavi s krizo v Ukrajini. Pri tem je pojasnil, da je od 10. marca za začasno zaščito zaprosilo 4400 oseb iz Ukrajine, so sporočili z ministrstva. 593 oseb je podalo tudi namero za mednarodno zaščito.

18.40 Zelenski ne dopušča predaje obleganih mest

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes dejal, da Ukrajina ne more izpolniti »ruskih ultimatov,« Rusija je dan prej od Ukrajine zahtevala, naj se preda in oblegano pristaniško mesto Mariupolj prepusti ruskim silam. Te še naprej obstreljujejo tudi druga večja ukrajinska mesta. »Najprej nas je treba uničiti,« je dejal Zelenski za lokalne ukrajinske medije. Moskva želi, da Ukrajina preda Harkov, Mariupolj in Kijev, je še dejal Zelenski. 

Moskva je v nedeljo Kijev pozvala, naj ukrajinski vojaki odložijo orožje in do danes zjutraj zapustijo Mariupolj, to strateško mesto ob Azovskem morju. Rusko obrambno ministrstvo je na družbenem omrežju Telegram nagovorilo predstavnike lokalnih v Mariupolju z besedami, da so oni tisti, ki imajo pravico sprejeti odločitev. Napovedali so tudi vzpostavitev humanitarnih koridorjev za umik prebivalcev.

17.15 Moskva veleposlnika ZDA poklicala na zagovor

Rusija je zaradi izjav predsednik ZDA Joeja Bidna danes poklicala na pogovor ameriškega veleposlanika v Moskvi Johna Sullivana. Biden je namreč zaradi ruske agresije nad Ukrajino ruskega predsednika Vladimirja Putina označil za vojnega zločinca. V izjavi so še navedli, da so ameriškemu veleposlaniku Sullivanu izročili uradno protestno pismo.

16.40 Ukrajino po podatkih ZN zapustilo 3,5 milijona ljudi

Po podatkih Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) je od začetka ruske invazije 24. februarja iz Ukrajine pobegnilo 3.489.644 ljudi, kar je 100.600 več v primerjavi z nedeljo objavljenimi podatki. Levji delež beguncev iz Ukrajine je prečkal mejo s Poljsko. Po podatkih UNHCR jih je bilo več kot dva milijona. Med begunci je največ, približno 90 odstotkov, žensk in otrok, saj je Ukrajina odraslim moškim prepovedala izhod iz države. Po podatkih Sklada ZN za otroke je med begunci, ki so pobegnili v tujino, več kot 1,5 milijona otrok. Po ocenah različnih agencij ZN je bilo do minule srede notranje razseljenih 6,48 milijona ljudi v Ukrajini, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

16.00 Rusija prepovedala facebook in instagram

Moskovsko sodišče je danes sprejelo prepoved delovanja družbenih omrežij instagram in facebook, ki jima očita skrajne aktivnosti. Obe omrežji sta bili sicer v Rusiji že blokirani, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Prepoved sledi odločitvi tehnološkega velikana Meta, ki ima v lasti družbeni omrežji facebook in instagram, da dovoli pozive k nasilju proti ruskim vojakom v Ukrajini. Tudi twitter v Rusiji ni več dostopen.

Sprva ni bilo znano, ali bo odločitev sodišča vplivala tudi na whatsapp, ki si ga lasti Meta, vendar so tožilci pojasnili, da prepoved ne vpliva na aplikacijo za pošiljanje sporočil. Obenem so zagotovili, da ne bodo preganjali ljudi ali organizacij zaradi skrajnih dejanj, če bodo uporabljali facebook ali instagram, poroča ruska tiskovna agencija Tass.

Meta je v povezavi z rusko invazijo na Ukrajino spremenila svoja pravila in dovolila pozive k nasilju proti ruskim vojakom, vendar so ti dovoljeni le v Ukrajini, pozivi k nasilju pa ne smejo biti uperjeni proti ruskim državljanom ali voditeljem.

15.35  Pogajanja se nadaljujejo, Moskva ne vidi napredka

Pogajanja med ukrajinsko in rusko delegacijo so se nadaljevala tudi danes. Pogovori prek videopovezave so trajali uro in pol, je sporočila ukrajinska stran. V Moskvi sicer ocenjujejo, da na njih ni bilo pomembnega napredka in za zdaj ne vidijo možnosti za srečanje na najvišji ravni, poročajo ruski mediji.

Pogovori med rusko in ukrajinsko delegacijo so danes trajali uro in pol, nato pa so se nadaljevali v okviru delovnih skupin, je sporočil vodja poslanske skupine vladajoče ukrajinske stranke Služabnik naroda David Arahamija, ki ga je navedel ukrajinski časnik Ukrajinska pravda.

V Moskvi za zdaj ne vidijo možnosti za srečanje na najvišji ravni. Pogoji za srečanje predsednikov Rusije in Ukrajine, Vladimirja Putina in Volodimirja Zelenskega, na katerem bi razpravljali o končanju ruske invazije, še niso izpolnjeni, so po poročanju nemške tiskovne agencije DPA sporočili iz Kremlja. Po besedah tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova na pogajanjih ni bil dosežen znaten napredek.

14.30  Moskovska borza ponovno obratuje

Po skoraj enomesečni prekinitvi zaradi konflikta v Ukrajini je na borzi v Moskvi danes spet steklo trgovanje, najprej samo z obveznicami, ki jih je izdala vlada. V trgovanju pred odprtjem borze so donosi na obveznice porasli za skoraj 20 odstotkov, nato pa se nekoliko znižali. Moskovska borza je začasno prekinila trgovanje, potem ko je predsednik Vladimir Putin 24. februarja poslal na tisoče vojakov v Ukrajino.

13.10  Zunanji ministri EU o možnosti prepovedi uvoza ruske energije

Zunanji ministri EU danes v Bruslju razpravljajo o možnosti nadaljnjih sankcij proti Rusiji, ki ji očitajo »množične vojne zločine« v Ukrajini. Eno ključnih vprašanj je, ali oziroma kdaj bo Unija prepovedala uvoz ruske nafte in plina. Litva svari pred oklevanjem s sankcijami, saj da bi bilo to zelo slabo sporočilo. Med državami, ki pozivajo k ostrim sankcijam, je Litva. »Neizogibno je, da začnemo govoriti o energetskem sektorju, zlasti o nafti, saj je to največji prihodek za ruski proračun,« je dejal litovski zunanji minister Gabrielius Landsbergis. Za EU pa po njegovih besedah ruske nafte ni težko nadomestiti.

Landsbergis je ob tem posvaril pred oklevanjem s sankcijami, saj da bi bilo to zelo slabo sporočilo tistim, ki se borijo v Ukrajini. Pozval je, naj države Ukrajini namesto upanja in molitev pošljejo obrambne sisteme stinger in javelin ter naj se upošteva dejstvo, da Kitajska doslej ni pokazala, da je na pravi strani zgodovine.

13.07  Napad na stanovanjske stavbe na obrobju Odese

Oblasti v Odesi so obtožile ruske sile, da so v ponedeljek zgodaj izvedle napad na stanovanjske objekte na obrobju ukrajinskega mesta, kar je prvi takšen napad na črnomorsko pristanišče, poročanje Reutersa povzema Guardian. Mestni svet je sporočil, da žrtev ni bilo, čeprav je zračni napad zanetil požar. »To so stanovanjske stavbe, kjer živijo miroljubni ljudje,« je dejal župan Gennadij Truhanov. Rusija zanika, da bi ciljala na civiliste. Po navedbah ukrajinskega časnika Kyiv Independent naj bi Rusi na milijonsko Odeso obstreljevali z vojaških ladij v Črnem morju. Pred tem je nemška tiskovna agencija DPA davi poročala, da iz Odese poročajo o povečani aktivnosti ruskih brezpilotnih letalnikov. Nekatere od njih naj bi ukrajinski vojski uspelo sestreliti, a teh navedb ni bilo mogoče neodvisno potrditi.

12.24  MZZ: Delegacija diplomatov za Ukrajino še ni znana

Delegacija diplomatov, ki naj bi se vrnila v Ukrajino in vzpostavila diplomatsko predstavništvo Slovenije, še ni dokončno oblikovana, so danes za STA pojasnili na zunanjem ministrstvu. Predstavništvo bo predvidoma v Kijevu vodil odpravnik poslov, koliko ljudi bo misijo sestavljalo in kdaj bodo odšli, naj bi bilo jasno v prihodnjih dneh. Da bo Slovenija predvidoma v tem tednu v Ukrajino poslala svojega diplomatskega predstavnika z ekipo, je prek twitterja v nedeljo napovedal premier Janša. Zunanji minister Anže Logar je danes ob prihodu na zasedanje zunanjih in obrambnih ministrov v Bruslju to potrdil in napovedal, da bo »Slovenija v Kijev poslala odpravnika poslov, da bi pokazali zaupanje v Ukrajino in njeno evropsko perspektivo«. Pozval je tudi, naj svojega posebnega odposlanca v Ukrajino pošlje tudi EU.

Glede na napovedi zunanjega ministra se v Ukrajino tako ne bo vrnil dosedanji slovenski veleposlanik v Ukrajini Tomaž Mencin, ki se je s preostalim osebjem z veleposlaništva v Kijevu umaknil ob ruski invaziji na Ukrajino. Janša je nakazal, da bo v Ukrajino odšla skupina prostovoljcev, kdo konkretno se je javil za to nalogo, pa na MZZ še nočejo razkriti.

12.13  V Černobilu prvič od ruske zasedbe opravili rotacijo osebja

V jedrski elektrarni v Černobilu jim je prvič od ruske zasedbe območja nuklearke uspelo opraviti rotacijo osebja, je danes sporočila Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA). Pojasnili so, da so jim ukrajinske oblasti sporočile, da se je polovica osebja po štirih tednih dela v nedeljo vrnila domov, delo pa je začela druga ukrajinska ekipa. »To je pozitivna novica, čeprav je prišla pozno,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP na Dunaju dejal generalni direktor IAEA Rafael Grossi. Dodal je, da si osebje zasluži vse spoštovanje zaradi dela v izjemno težkih razmerah, ter izrazil upanje, da bodo kmalu lahko zamenjali tudi drugo polovico osebja.

11.51  Moskva svari pred embargom na uvoz ruske nafte, Zelenski k temu poziva EU

Embargo na uvoz ruske nafte bi neposredno prizadel vse, so danes v luči pozivov k prepovedi trgovanja z Moskvo, ki jih je slišati v EU, opozorili v Kremlju. Je pa k temu Evropo danes pozval ukrajinski predsednik Volodmir Zelenski. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitri Peskov je danes dejal, da bi bil naftni embargo odločitev, ki bi prizadela vse. »Tak embargo bi imel resne posledice za svetovni energetski trg, imel bi tudi zelo hude negativne posledice za Evropo,« je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Predstavniki več članic Unije, med njimi Poljske in baltskih držav, so se v zadnjih dneh namreč zavzeli za popolno prekinitev trgovanja z Rusijo zaradi njene agresije na Ukrajino. Nekatere druge članice, med njimi Nemčija, ki je energetsko zelo odvisna od Rusije, temu za zdaj nasprotujejo. K prekinitvi trgovanja z Rusijo je Unijo danes pozval tudi ukrajinski predsednik. »Prosim, ne sponzorirajte vojaškega orožja te države, Rusije. Ne dajajte evrov okupatorjem. Zaprite jim vsa pristanišča. Ne izvažajte jim blaga. Odpovejte se energentom. Pritisnite na Rusijo, da bo zapustila Ukrajino,« je dejal v videonagovoru.

11.57  Borrell: Hudi vojni zločini Rusije

Zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je ob začetku zunanjih ministrov dejal: »Rusija izvaja veliko vojnih zločinov. Kar se dogaja v Mariupolju, je hud vojni zločin. Uničevanje vsega. Bombardiranje in ubijanje vsakogar brez ločevanja. Je grozno. To moramo najostreje obsoditi. Mesto bo povsem uničeno. Ljudje umirajo.« V EU sicer potekajo razprave o novem, petem svežnju sankcij proti Rusiji. Ne pričakuje se, da bi v njem bil že prvi embargo na energente, denimo prepoved uvoza ruske nafte.  

11.52  Nemčija za zračni most za begunce do vseh držav EU

Nemčija pričakuje, da bo v EU prišlo še več milijonov beguncev. Vodja nemške diplomacije Annalena Baerbock je na zasedanju zunanjih ministrov EU pozvala k vzpostavitvi solidarnostnega zračnega mostu z ukrajinske meje neposredno do vseh držav članic in tudi čez Atlantik, da bi porazdelili begunce. Opozorila je, da so v prvih dneh prihajali ljudje, ki so imeli avtomobile in sorodstvo v evropskih državah. »Z večjo brutalnostjo ruske vojne bo prišlo več ljudi, ki v Evropi nimajo nikogar in niso ničesar mogli vzeti s seboj,« je dejala. Pričakuje tudi, da bodo v nekaterih državah članicah sprejeli več sto tisoč beguncev.

11.30  Komisarka za migracije opozarja na tveganje, da otroci postanejo žrtve trgovine z ljudmi

Komisarka Evropske unije za migracije je opozorila, da so ukrajinski otroci v nevarnosti, da bodo med pobegom iz države zaradi ruske invazije žrtve trgovine z ljudmi. Ylva Johansson je na tiskovni konferenci v Estoniji povedala, da je približno polovica od 3,3 milijona Ukrajincev, ki so pobegnili v države EU od začetka vojne, otrok, poroča Reuters. Ukrajina ima veliko število sirot in otrok, rojenih pri nadomestnih materah, ki jih starši niso pobrali. To je povečalo tveganje, da bi bili lahko ugrabljeni ali postali žrtve prisilnih posvojitev, je dejala. »Obstaja veliko tveganje, da bodo ranljivi otroci žrtve trgovine z ljudmi,« je dejala. Doslej je bilo na mejah EU prijavljenih zelo malo otrok brez spremstva, je dejala, in le nekaj poročil o trgovini z ljudmi.

11.23  Borell potrdil, da bodo razpravljali o uvedbi dodatnih sankcij

Zunanji ministri Evropske unije bodo razpravljali o uvedbi dodatnih sankcij proti Rusiji, vključno s sankcijami za energetski in naftni sektor v državi, je dejal visoki zunanji politik bloka Josep Borrell, poroča Reuters. To je Borell odgovoril novinarjem pred srečanjem zunanjih ministrov EU o tem, ali bo govor o ukrepih proti izvozu ruske nafte. Litovski zunanji minister je dejal, kot ga povzema Guardian, da se EU »ne more naveličati« uvedb sankcij proti Rusiji ali pomoči Ukrajini.

10.11  Hrvaška s posebno spletno stranjo, telefonsko številko in enkratno pomočjo za ukrajinske begunce

Na Hrvaškem je v nedeljo začel delovati spletni portal Hrvaška za Ukrajino, ki je namenjen ukrajinskim beguncem na Hrvaškem in vsem Hrvatom, ki jim nudijo pomoč. Ukrajinski begunci lahko po novem dobijo informacije tudi na posebni telefonski številki 114. Poleg tega jih po besedah pristojnega ministra čaka 330 evrov enkratne pomoči. Spletna stran Hrvaška za Ukrajino bo v hrvaškem in ukrajinskem jeziku vsak dan posredovala nove informacije, pomembne tako za ukrajinske begunce kot za tiste, ki jim pomagajo, so sporočili s hrvaškega ministrstva za notranje zadeve. Na spletni strani je mogoče spremljati število ukrajinskih beguncev, ki so prišli na Hrvaško, podatke o namestitvah ter informacije o tem, kako lahko ljudje pomagajo beguncem in kaj morajo narediti tisti, ki so ukrajinske begunce sprejeli na svoj dom.

09.32  Ruske sile zadele vojaški objekt v regiji Rivne

Rusko obrambno ministrstvo je po zgodnjem videosporočilu mestnega župana potrdilo, da je Rusija s križarskimi raketami zadela vojaški objekt (vadbeni center ukrajinske vojske) v ukrajinski regiji Rivne, poročanje Interfaxa povzema Guardian. Tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva Igor Konašenkov je sporočil, tako Reuters, da »so visoko natančne križarske rakete iz zraka udarile v center za usposabljanje tujih plačancev in ukrajinskih nacionalističnih formacij«.

Rusko obrambno ministrstvo pa je v zvezi s tem sporočilo, da je bilo v napadu, v katerem so uporabili izredno natančno orožje, ubitih »več kot 80 plačancev in nacionalistov«, poroča ruska tiskovna agencija Tass. Po ruskih navedbah so minulo noč v Ukrajini zadeli 44 vojaških ciljev.

09.28  Dogovorili so se za osem humanitarnih koridorjev

Podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk je povedala, da je bilo dogovorjenih osem humanitarnih koridorjev, da bodo ljudje danes zapustili ukrajinska mesta, vendar ne iz mesta Mariupolj, ki je v bojih. Dejala je, da so prizadevanja, da bi s humanitarno oskrbo dosegli Mariupolj, še naprej neuspešna, poroča Guardian.

Iz Ukrajine je na Poljsko doslej zbežalo več kot 2,1 milijona ljudi – 2.114.000 od začetka vojne, je v ponedeljek sporočila poljska mejna straža. BBC-jev dopisnik iz Varšave Adam Easton poroča, da število ljudi, ki prečka ukrajinsko mejo, upada. V nedeljo je mejo prečkalo 33.800 ljudi, je agencija zapisala na twitterju, kar je 16 odstotkov manj kot v soboto.

08.40  Danes se bodo nadaljevala pogajanja

Pogajanja med ukrajinsko in rusko delegacijo prek videopovezave se bodo nadaljevala tudi danes. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedeljo znova izrazil pripravljenost na srečanje z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom. Po svojem nagovoru v izraelskem knesetu pa je ocenil, da bi Izrael lahko posredoval med stranema in tudi gostil srečanje na visoki ravni, morda v Jeruzalemu. Izraelski premier Naftali Benet namreč išče rešitev za to, je dejal Zelenski v videu, ki ga je objavil v nedeljo.

08.20  V bombardiranju na zahodu Kijeva več mrtvih, v Kijevu ponovna v veljavo policijska ura

Ruske sile so pozno v nedeljo bombardirale zahod ukrajinske prestolnice Kijev, pri čemer je umrlo najmanj osem ljudi. Kljub blokadam ruski vojaki nadaljujejo ofenzivo na prestolnico. V Kijevu so bombe zadele stanovanjske stavbe in nakupovalno središče, pri čemer so izbruhnili požari. Umrlo naj bi najmanj osem ljudi. Reševalci se trenutno še prebijajo skozi ruševine in iščejo morebitne preživele. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je po eksploziji nastal velik krater, 10-nadstropna zgradba je popolnoma uničena.

Ruske sile vztrajajo pri ofenzivi na Kijev, čeprav v zadnjih dveh tednih tam niso bistveno napredovale. O največ spopadih poročajo s severozahoda in vzhoda prestolnice. Kijevski župan Vitalij Kličko je dopoldne sporočil, da bo v mestu od drevi do srede zjutraj znova veljala policijska ura. O največ spopadih poročajo s severozahoda in vzhoda prestolnice. Ukrajinska vojska je medtem v svojem dnevnem poročilu sporočila, da so v nedeljo uničili sedem ruskih tarč, med drugim letalo in drone. Opazili so še, da ruske sile vse manj uporabljajo letala, so pa povečali uporabo brezpilotnih letalnikov, poroča DPA, ki opozarja, da jim teh navedb ni uspelo preveriti.

Mnogi še vedno poskušajo ubežati spopadom. V nedeljo je po humanitarnih koridorjih iz več ukrajinskih mest zbežalo 7295 ljudi, od tega jih je skoraj 4000 zbežalo iz Mariupolja v Zaporožje, je v nedeljo zvečer sporočila namestnica ukrajinskega premiera Irina Vereščuk. Od dogovorjenih sedmih koridorjev so štirje varni in v uporabi, je dodala.

08.15  Ukrajina o dogajanju v Mariupolju: Ti napadi so vojni zločini

Rusija je tam med drugim zadela več civilnih zaklonišč, šol, bolnišnico in gledališče. Nazadnje so iz mesta v nedeljo poročali, da je ruska bomba opustošila umetniško šolo, kamor naj bi se pred tem zateklo kakih 400 civilistov. Ukrajina trdi, da ti napadi predstavljajo vojne zločine in se bodo kot takšni zapisali v zgodovino. Ukrajinska stran ruski obenem očita, da v mestu namerno ustvarja humanitarno krizo, med drugim tudi s tem ko preprečuje prihod konvojev s humanitarno pomočjo, ter tamkajšnje prebivalce prisilno odvaža v Rusijo. Vrstijo se obtožbe lokalnih oblasti o domnevnih ugrabitvah ljudi, ki naj bi jim Rusi vzeli ukrajinske dokumente ter jih prevažali na prisilno delo na odročna območja v Rusiji, a teh navedb za zdaj ni mogoče neodvisno potrditi.

Ukrajinska poslanka Ina Sovsun je v nedeljo Rusiji v zvezi s tem očitala »logiko nacistične Nemčije« in »suženjsko delo«. Kot je opisala, je Rusija več tisoč ukrajinskih državljanov odpeljala v tako imenovane izbirne tabore v Moskvi, od koder jih nato pošilja v zelo odročne dele države, kjer so prisiljeni podpisati dokumente, da bodo tam ostali in brezplačno delali dve, tri ali celo več let. Vereščukova je medtem v pogovoru za ukrajinske medije spregovorila o ruskih »ugrabitvah« otrok iz ukrajinskih sirotišnic. Rusija je menda na silo iz Mariupolja odpeljala okoli 350 otrok, o katerih se zdaj ne ve, kje so in kaj se bo z njimi zgodilo, je dejala.

06.15  Biden bo odpotoval na Poljsko

Ameriški predsednik Joe Biden bo ta teden v petek odpotoval na Poljsko, kjer bo razpravljal o mednarodnih prizadevanjih za podporo Ukrajini in »nalaganju resnih stroškov Rusiji« za njeno invazijo, je sporočila Bela hiša, piše Guardian. Razprave bodo sledile Bidnovim srečanjem v Bruslju v Belgiji z zavezniki Nata, voditelji G7 in voditelji Evropske unije. Na Poljskem bo imel Biden dvostransko srečanje s predsednikom Andrzejem Dudo. Predsednik bo razpravljal o tem, kako se ZDA skupaj z našimi zavezniki in partnerji odzivajo na humanitarno krizo in krizo človekovih pravic, ki jo je povzročila neupravičena in nič izzvana vojna Rusije proti Ukrajini, so zapisali iz Bele hiše. Ob tem so v Beli hiši v nedeljo zavrnili možnost, da bi Biden obiskal tudi Ukrajino.

06.10  Ukrajina zavrača rok za predajo Mariupolja

Rusija je včeraj zvečer od Ukrajine zahtevala, da njeni vojaki odložijo orožje in mesto ob Azovskem morju zapustijo v ponedeljek dopoldne: »Odložite orožje,« je v nedeljo na brifingu dejal generalpolkovnik Mihail Mizincev, direktor ruskega centra za upravljanje nacionalne obrambe. »Nastala je strašna humanitarna katastrofa. Vsem, ki odložijo orožje, je zagotovljen varen prehod iz Mariupolja.« Mizincev je dodal, da se bodo lokalni uradniki soočili z »vojaškim sodiščem«, če se ne bodo strinjali s pogoji predaje.

Vendar je Ukrajina predlog zavrnila, pri čemer je podpredsednica vlade Irina Vereščuk dejala, da »ne more biti govora« o predaji. Po poročanju Ukrajinske Pravde, ki jo povzema Guardian, je dejala: »O kakšnih predajah, polaganju orožja ne more biti govora. O tem smo že obvestili rusko stran. Namesto da izgubljate čas z osem strani dolgim pismom, preprosto odprite humanitarni koridor.« V Mariupolju je sicer ujetih še okoli 300.000 ljudi, včeraj jim jih je uspelo evakuirati nekaj tisoč. Ukrajinski predsednik Zelenski je dejal, da je samo v nedeljo v bližnje Zaporožje prispelo 4000 prebivalcev Mariupolja, poroča Guardian.

Vereščukova je rusko stran obtožila »namerne manipulacije« in ponovila, da smo v Mariupolju, kjer v katastrofalnih razmerah in ob nenehnem obstreljevanju ostaja ujetih okoli 300.000 ljudi, priča »dejanskemu zajetju talcev«. V videosporočilu na telegramu je Rusom še očitala, da se vedejo kot »teroristi«, ko zvečer obljubljajo odprtje humanitarnih koridorjev, nato pa jih zjutraj obstreljujejo. Mariupolj – strateško pomembno mesto in z nadzorom nad njim bi Rusija dobila popolno kontrolo nad jugovzhodnim pasom Ukrajine – ruske sile zdaj povsem obkrožajo. Satelitski posnetki pričajo, da je nenehno obstreljevanje v zadnjih dveh tednih večji del mesta, to je nekje 80 odstotkov, povsem uničilo.

05.50  V kemični tovarni Sumi poročajo o puščanju amoniaka

Puščanje amoniaka v kemični tovarni v severovzhodnem ukrajinskem mestu Sumi naj bi vplivalo na območje v polmeru 2,5 kilometra od razlitja, je dejal mestni župan, poroča Guardian. Dmitro Živicki je dejal, da so o puščanju poročali ob 4.30 po lokalnem času. Povedal je, da je območje v polmeru 2,5 kilometra okoli elektrarne nevarno, in dodal, da bi morali prebivalci za zaščito poiskati zatočišče v zavetiščih in kleteh. Amoniak je lažji od zraka, zato je treba za zaščito uporabiti zaklonišča, kleti in nižja nadstropja, je dejal.

Kasneje so sporočili, da so uhajanje amonijaka že omejili. 

00.30  Ministri za kmetijstvo EU v luči ukrajinske krize o stanju na kmetijskih trgih

Ministri za kmetijstvo EU bodo danes v Bruslju razpravljali o stanju na kmetijskih trgih v luči vojne v Ukrajini in njenih posledicah za prehranski sektor. Na zasedanju, ki se ga bo udeležil tudi kmetijski minister Jože Podgoršek, se bodo seznanili še s potekom potrjevanja strateških načrtov držav članic v okviru skupne kmetijske politike.

Ministri sedemindvajseterice bodo razpravljali o razmerah na agroživilskem trgu po ruski invaziji na Ukrajino. Glavna pozornost bo namenjena ukrepom za zagotavljanje prehranske varnosti v EU, tako v času neposredno po ruskem napadu kot dolgoročno. Govorili naj bi tudi o morebitnem vplivu vojne na preskrbo s hrano v nečlanicah EU.