Ukrajinska kriza je tudi bruseljska drama

Zunanji ministri EU so obsodili agresivno rusko ravnanje in grožnje Ukrajini.
Fotografija: Ukrajinski vojaki na fronti s proruskimi separatisti v Donbasu. FOTO: Anatolii Stepanov/AFP
Odpri galerijo
Ukrajinski vojaki na fronti s proruskimi separatisti v Donbasu. FOTO: Anatolii Stepanov/AFP

EU obsoja nadaljevanje ruskih agresivnih dejanj in groženj Ukrajini. To je zapisano v sklepih, potrjenih na današnjem zasedanju zunanjih ministrov EU. Rusijo so pozvali k zmanjševanju napetosti, spoštovanju mednarodnega prava in konstruktivnemu dialogu v sedanjih mednarodnih mehanizmih.

Opozorili so še, da v 21. stoletju ni možnosti za ideje »interesnih sfer«. V EU sicer napovedujejo, da bodo v primeru nadaljnje vojaške agresije Rusije proti Ukrajini sprejete obsežne sankcije, tako za posameznike kot za gospodarski sektor, a vsebina konkretnih ukrepov še ni znana.

Razprave o evakuaciji iz Kijeva

Vodje diplomacij v videokonferenci razpravljajo tudi z ameriškem državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom. Kar zadeva družine diplomatskega osebja, EU še ne bo sledila ZDA. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je ob prihodu na zasedanje povedal, da ne bodo ravnali tako kot Washington, saj ne poznajo njihovega specifičnega razloga.

Od Blinkna pričakujejo, da bo pojasnil odločitev ZDA glede evakuacije. »Ne mislim, da moramo dramatizirati,« je povedal Borrell. Dokler pogajanja potekajo, po njegovem mnenju Ukrajine ni treba zapuščati. Posamezne države sicer že pripravljajo evakuacijski načrti. Tudi v Nemčiji so družinam diplomatskega osebja in drugih državnih predstavništev omogočili vrnitev domov.  

image_alt
Evropski dekalog proti Putinovim grožnjam

Zunanji ministri so drug za drugim poudarjali pomembnost enotnosti EU. Predvsem na vzhodu je negotovosti glede stališča Berlina, ne samo v razpravah glede obsega sankcij, temveč tudi v zvezi s pomočjo Ukrajini z orožjem, ki jo v Nemčiji zavračajo. Na področju sankcij izključitev Rusije iz plačilnega sistema Swift velja za preveč tvegano.

Vodja luksemburške diplomacije Jean Asselborn je opozoril, da ne bi smeli podleči »logiki vojne«. V središču pozornosti bi morala biti diplomatska prizadevanja. A v primeru ruskega napada si ne more predstavljati, da bi po Severnem toku 2 tekel plin proti Nemčiji.

Ruska politika sile

»Misliti, da s tanki in raketami lahko uveljaviš svoja stališča, je politika, ki je od 40. let 20 stoletja nismo doživeli,« je ocenil avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg. To, da z orožjem uveljavljajo svojo voljo, kot leta 1956 v Budimpešti ali leta 1968 v Pragi, vidi kot neuspeh Rusije.

Natove zaveznice med odvračanjem in obrambo pred Rusijo na vzhodu krepijo svoje sile. Danska bo v Baltik napotila fregato in namestila štiri F-16 v Litvi. Španija pošilja fregato v Črno morje in razmišlja o napotitvi letal v Bolgarijo. Francija je pripravljena odposlati enote v Romunijo. Nizozemska pošilja dve letali F-35 v Bolgarijo. Tudi ZDA napoveduje okrepitev svoj enot, po napovedih ameriškega tiska, z več tisoč vojaki.   

Preberite še:

Komentarji: