Umrl arhitekt iraške vojne Donald Rumsfeld
S predsednikom Georgeom W. Bushem sta izvajala neokonservativno doktrino izvoza demokracije.
Odpri galerijo
Donald Rumsfeld s predsednikom Georgeem W. Bushem leta 2006. FOTO: Larry Downing/Reuters
Nekdanji ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld, eden od arhitektov iraške vojne iz leta 2003, je pri 88 letih umrl v Novi Mehiki. Voditelju Pentagona pod republikanskim predsednikom Georgeem W. Bushem (in prej pod Geraldom Fordom) so pripisovali naklonjenost neokonservativni doktrini promocije demokracije v svetu z vsemi sredstvi.
Za uradnikom v številnih republikanskih administracijah bo ostala tudi fraza o znanem neznanem, znanem znanem in neznanem neznanem, s katero je filozofiral o obstoju orožja za množično uničevanje v Iraku predsednika Sadama Huseina. Domneve se niso izkazale za resnične, pa tudi začetni vojaški uspehi so se kmalu izrodili v spopade z uporniki s številnimi ameriškimi žrtvami. Po škandalu zaradi vulgarnega mučenja zapornikov v vojaškem zaporu Abu Ghraib je Rumsfeld dvakrat ponudil odstop, a ga je Bush zavrnil v podobnem prepričanju, da je v iskanju morebitnih teroristov po napadih z enajstega septembra 2001 na New York in Washington dovoljeno vse. Za obračun z islamistično Al Kaido sta sprožila tudi vojno v Afganistanu, ki jo zdaj zaključuje demokratski predsednik Joe Biden.
Mednarodno javnost so razburili tudi načini zasliševanja zapornikov v ameriškem vojaškem oporišču na Kubi Guantanamo Bay, Rumsfeld pa je končno odstopil leta 2006 po demokratski prevladi v predstavniškem domu z iraško vojno kot pomembno temo predvolilne tekme. Tedaj so že prevladovale kritike njenega vodenja v nasprotju s prejšnjim prepričanjem, da morajo ZDA napadati z vso silo svoje vojske. Bush in Rumsfeld sta v Irak poslala relativno omejene sile, ki po odstranitvi Sadama Huseina niso zmogle prevzeti nadzora v državi. Kot je spomnil nekdanji republikanski predsednik, pa je Rumsfeld med terorističnimi napadi tekel v goreči Pentagon reševat življenja.
V nasprotju s pomembnim delom tedanjega republikanskega establišmenta – in tudi z Georgeem W. Bushem – je leta 2016 naznanil glasovanje za Donalda Trumpa na predsedniškem merjenju moči z demokratko Hillary Clinton, štiri leta kasneje pa je skupaj z vrsto drugih nekdanjih ministrov za obrambo tik pred vdorom Trumpovih privržencev v kongres posvaril pred vpletanjem vojske v volilni spor.
Za uradnikom v številnih republikanskih administracijah bo ostala tudi fraza o znanem neznanem, znanem znanem in neznanem neznanem, s katero je filozofiral o obstoju orožja za množično uničevanje v Iraku predsednika Sadama Huseina. Domneve se niso izkazale za resnične, pa tudi začetni vojaški uspehi so se kmalu izrodili v spopade z uporniki s številnimi ameriškimi žrtvami. Po škandalu zaradi vulgarnega mučenja zapornikov v vojaškem zaporu Abu Ghraib je Rumsfeld dvakrat ponudil odstop, a ga je Bush zavrnil v podobnem prepričanju, da je v iskanju morebitnih teroristov po napadih z enajstega septembra 2001 na New York in Washington dovoljeno vse. Za obračun z islamistično Al Kaido sta sprožila tudi vojno v Afganistanu, ki jo zdaj zaključuje demokratski predsednik Joe Biden.
Iraški šiitski voditelj Moktada al-Sadr med petkovo molitvijo septembra 2004 v bližini zapora Abu Ghraib. FOTO: Akram Saleh/Reuters Pictures
Mednarodno javnost so razburili tudi načini zasliševanja zapornikov v ameriškem vojaškem oporišču na Kubi Guantanamo Bay, Rumsfeld pa je končno odstopil leta 2006 po demokratski prevladi v predstavniškem domu z iraško vojno kot pomembno temo predvolilne tekme. Tedaj so že prevladovale kritike njenega vodenja v nasprotju s prejšnjim prepričanjem, da morajo ZDA napadati z vso silo svoje vojske. Bush in Rumsfeld sta v Irak poslala relativno omejene sile, ki po odstranitvi Sadama Huseina niso zmogle prevzeti nadzora v državi. Kot je spomnil nekdanji republikanski predsednik, pa je Rumsfeld med terorističnimi napadi tekel v goreči Pentagon reševat življenja.
Rumsfeld z nekdanjim predsednikom Afganistana Hamidom Karzajem. FOTO: Sherwin Crasto/Reuters
V nasprotju s pomembnim delom tedanjega republikanskega establišmenta – in tudi z Georgeem W. Bushem – je leta 2016 naznanil glasovanje za Donalda Trumpa na predsedniškem merjenju moči z demokratko Hillary Clinton, štiri leta kasneje pa je skupaj z vrsto drugih nekdanjih ministrov za obrambo tik pred vdorom Trumpovih privržencev v kongres posvaril pred vpletanjem vojske v volilni spor.
