»Upam na upor proti Kurzu in Janši«

Zasedanje notranjih ministrov EU danes popoldne očitno ne bo minilo brez zapletov. Vodja luksemburške diplomacije Jean Asselborn, ki je pristojen tudi za priseljevanje in azil, je v intervju za nemški časnik Welt ostro napadel držo Avstrije in Slovenije, kanclerja Sebastiana Kurza in premierja Janeza Janše.   

V osnutku izjave notranjih ministrov o Afganistanu niso omenjene nobene konkretne zaveze držav članic za sprejem oseb iz najbolj ranljivih skupin, ki so na muhi talibov. »Upam, da bo upor proti gospodu Kurzu iz Avstrije in gospodu Janši iz Slovenije,« je povedal Asselborn. Oba sta v njegovih očeh v skladu z madžarskim premierjem Viktorjem Orbánom, Italijanom Matteom Salviniijem in Francozinjo Marine Le Pen. Ti po njegovih besedah zavračajo »neposredno človeško solidarnost z mučenim ljudstvom Afganistana v tem skrajno dramatičnem trenutku«.  
 

Odpreti vrata za 40.000-50.000 ogroženih

Tako izgubljajo kakovost biti Evropejec, je prepričan izkušeni politik. Proti temu bi se za vrednote EU morala postaviti večina
držav članic. Asselborn na zasedanju danes popoldne ne pričakuje čudežev, a odšel bo zadovoljen, če bi se s takšnim uporom pokazalo, da »plamen humanosti v EU še ni povsem pogašen«. Luksemburžan, ki je v EU zunanji minister z najdaljšim stažem, je povedal, da bi morali v EU najprej priskočiti na pomoč sosedam Afganistana, da bodo pripravljene pustiti meje odprte in sprejeti čim več ljudi, ki bežijo pred talibi.



Druga naloga je humanitarna pomoč. Glede sprejema ljudi v Evropi vidi rešitev, po kateri bi vse države EU sprejele posebno ogrožene begunce iz Afganistana. S tem bi po njegovih besedah morali začeti debato na zasedanju notranjih ministrov. Predlaga, da bi EU dala na razpolago od 40.000 do 50.000 mest za preselitev afganistanskih beguncev. Tako bi dekleta, ženske, bivše sodnice, aktivisti za človekove pravice in druge osebe, ki jim je življenje neposredno ogroženo, po zakoniti in varni poti v sodelovanju z UNHCR pripeljali v Evropsko unijo.  

»Dobim kurjo polt«

»Zgolj Velika Britanija in Kanada bosta sprejeli vsaka 20.000 Afganistancev, ki potrebujejo zaščito. Kaj bi bilo, če bi v EU s 450 milijoni prebivalcev vsaka država naredila majhen napor?« se je vprašal Jean Asselborn. To bi med drugim okrepilo verodostojnost EU na področju človekovih pravic. Prepričan je tudi, da ne bi smeli vedno pričakovati najslabšega in navajati, da bo prišlo v Evropo več sto tisoč ljudi.

»V EU so glasovi, ki opozarjajo, da bi se lahko ponovila množična gibanja beguncev kot leta 2015. Aktualen položaj sploh ni primerljiv z letom 2015. Dobim kurjo polt, ko slišim takšne glasove iz Avstrije in predsedujoče svetu EU Slovenije. Težava je, da s takšnim govorjenjem vzbujaš strahove, a žal tudi zmaguješ na volitvah,« je še opozoril Jean Asselborn.


 

Minister Hojs: Precej neprimerne izjave

Notranji minister Aleš Hojs je Asselbornove izjave (če so različne in pravilno citirane) označil za »precej neprimerne«. Sicer se bosta ministra predvidoma sestala pred zasedanjem. Luksemburg je država članica, ki ne podpira vsebine skupne izjave notranjih ministrov. Hojs je ob prihodu na zasedanje  izrazil pričakovanje, da bo razprava odprta in iskrena. Upa tudi, da bodo na koncu izjavo podprle vse države. Opozoril je, da imajo lahko razmere v Afganistanu resne posledice in povzročijo migracijsko in predvsem varnostno krizo.

Kar zadeva stališče slovenske vlade, je pojasnil, da nismo za odpiranje humanitarnih koridorjev. To je utemeljil z željo, da si nihče ne želi ponovitve krize izpred šestih let. Slovenija je pripravljena sprejeti le ljudi, ki so sodelovali z EU in Natom. Pripravljena pa ni sprejeti drugih, zlasti ne moških, »ki namesto da bi doma branili ženske, otroke in ranljive skupine, v najboljših letih bežijo iz države«. 

Nemčija brez konkretnih obljub

Nemški notranji minister Horst Seehofer je izrazil nasprotovanje govorjenju o konkretnih številkah za preselitev ogroženih iz Afganistana. To bi po njegovih besedah lahko sprožilo tako imenovani dejavnik potega (pull factor). Opozoril je, da bi moral minister Asselborn bolj upoštevati težave večjih držav, saj ne gre za nekaj sto, marveč za več tisoč ljudi. To je povezano tudi z varnostnim preverjanjem, je pojasnil Bavarec Seehofer.