V bližini Visa poleteli lignji, kakršnih na Jadranu ne poznajo
Prihod lignjev, ki lahko nad gladino morja poletijo več kot 30 metrov daleč, pripisujejo globalnemu segrevanju.
Odpri galerijo
Vrsta ommastrephes bartramii nikakor ni značilna za Jadran, njen pojav v Jadranu pripisujejo globalnemu segrevanju. FOTO: Wikipedia
»Prvič sem jih videl pa sem celo življenje na morju,« je včeraj na Facebooku napisal eden izmed hrvaških ribičev. »Leteli so pred mojo ladjo pri Biševu. Še nikoli nisem slišal, da bi kdo videl leteče lignje.«
Na Hrvaškem so zaznali prihod lignja vrste ommastrephes bartramii, ki se pred plenilci, denimo tuni, brani tako, da skoči iz morja in nad gladino poleti tudi preko 30 metrov daleč. Tovrstno jadranje po zraku v trajanju nekaj sekund ji omogoča posebna kožica ob trupu. Ti lignji sicer največkrat letijo v skupini.
Kot piše hrvaški tisk, vrsta nikakor ni značilna za Jadran, njen pojav pripisujejo globalnemu segrevanju, sicer pa je njeno klasično življenjsko okolje v subtropskem območju. Tudi na zahodu Sredozemlja, a so v Sredozemlju redki.
Prvi jih je leta 1821 znanstveno opisal Francoz Charles Alexandre Lesueur. Zatem ko so jih zaznali v bližini Visa, so jih ujeli še v Korčulskem kanalu. Ribič, ki je ujel šest primerkov, se je na Facebooku vprašal, ali so bili kdaj na Hrvaškem sploh opisani.
Na Hrvaškem so ujeli manjše primerke, a gre za večjo vrsto lignjev, pri čemer so samice večje od samcev. Plašč največjih primerkov samic je bil dolg 60 centimetrov.
Na Hrvaškem so zaznali prihod lignja vrste ommastrephes bartramii, ki se pred plenilci, denimo tuni, brani tako, da skoči iz morja in nad gladino poleti tudi preko 30 metrov daleč. Tovrstno jadranje po zraku v trajanju nekaj sekund ji omogoča posebna kožica ob trupu. Ti lignji sicer največkrat letijo v skupini.
Ligenj iz subtropskih morij
Kot piše hrvaški tisk, vrsta nikakor ni značilna za Jadran, njen pojav pripisujejo globalnemu segrevanju, sicer pa je njeno klasično življenjsko okolje v subtropskem območju. Tudi na zahodu Sredozemlja, a so v Sredozemlju redki.
Prvi jih je leta 1821 znanstveno opisal Francoz Charles Alexandre Lesueur. Zatem ko so jih zaznali v bližini Visa, so jih ujeli še v Korčulskem kanalu. Ribič, ki je ujel šest primerkov, se je na Facebooku vprašal, ali so bili kdaj na Hrvaškem sploh opisani.
Na Hrvaškem so ujeli manjše primerke, a gre za večjo vrsto lignjev, pri čemer so samice večje od samcev. Plašč največjih primerkov samic je bil dolg 60 centimetrov.
