
Neomejen dostop | že od 14,99€
Število smrtnih žrtev zračnih napadov, ki jih je Indija včeraj izvedla na več ciljev v Pakistanu, je naraslo že na 26, še 46 je ranjenih, poroča Guardian. Največ ljudi je umrlo v napadu na mošejo, kjer sta življenje izgubili tudi triletnici, je danes sporočil tiskovni predstavnik pakistanskih sil. Omenjeno število žrtev je sicer znatno večje od nedavnih poročil o osmih umrlih. Za zdaj ni jasno, ali vključuje tudi žrtve čezmejnega obstreljevanja, ki se nadaljuje. Pakistan, ki poroča, da je sestrelil pet indijskih letal, je že napovedal, da se bo odzval »ob času, na kraju in s sredstvi, ki jih bomo sami izbrali«. Na indijski strani za zdaj poročajo o sedmih žrtvah.
Po navedbah tiskovnega predstavnika pakistanske vojske, ki ga povzemajo tuji mediji, se je zgodilo 24 napadov na šestih lokacijah, indijsko obrambno ministrstvo je sicer sporočilo, da so merili na najmanj devet lokacij v sosednji državi.
Prebivalci na obeh straneh meje med Indijo in Pakistanom, ki deli Kašmir, so prestrašeni in se že več dni pripravljajo na vojno. Ob razmejitveni črti poročajo tudi o topniškem obstreljevanju.
Napade je že obsodil generalni sekretar ZN Antonio Guterres in obe državi pozval k zadržanosti. V sporočilu za javnost je opozoril, da si svet ne more privoščiti vojaškega spopada. Državama je ponudil pomoč za zmanjšanje napetosti in poudaril, da vojaško reševanje teh nikakor ni rešitev.
Napadi so bili odziv na aprilski smrtonosni napad na indijski del Kašmirja, v katerem je umrlo najmanj 26 civilistov. Indija pri tem vztraja, da je šlo za teroristični napad, o čemer naj bi indijski svetovalec za nacionalno varnost Ajit Doval govoril z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom. Pakistan je vpletenost zanikal in pozval k neodvisni preiskavi.
»Pričakovali smo, da bo Pakistan ukrepal proti teroristom in infrastrukturi, ki jih podpira. Namesto tega se je v zadnjih dveh tednih posvečal zanikanju. Ukrepi Indije so bili usmerjeni in natančni. Bili so premišljeni in odgovorni. Zadet ni bil noben pakistanski civilni, gospodarski ali vojaški cilj. Tarče so bile le znana teroristična taborišča,« je sporočilo indijsko veleposlaništvo v Washingtonu.
Tokratno operacijo so poimenovali Sindoor, kot so pojasnili v izjavi za javnost, usmerjena pa je proti teroristični infrastrukturi v Pakistanu in pakistanskem delu Džamuja in Kašmirja. »Naša dejanja so bila osredotočena, omejena in niso bila namenjena zaostrovanju razmer. Nismo ciljali na pakistanske vojaške objekte. Indija je pokazala precejšnjo zadržanost pri izbiri tarč in načinu izvedbe,« so zatrdili.
Indijski notranji minister Amit Šah je v objavi na X pohvalil oborožene sile. »Modijeva vlada je odločena, da se bo ustrezno odzvala na vsak napad na Indijo in njene ljudi. Bharat [ime Indije v hindujskem jeziku] ostaja trdno zavezan iztrebljenju terorizma iz njegovih korenin,« je povzel BBC.
Pakistanski premier Šehbaz Šarif je Indijo obtožil strahopetnega napada in napovedal odgovor. »Pakistan ima vso pravico, da se odločno odzove na to vojno dejanje, ki ga je izvedla Indija, in res se odločno odziva. Naše oborožene sile dobro vedo, kako se spopasti s sovražnikom,« je izjavil.
Pakistanska državna televizija, ki se sklicuje na varnostne uradnike, je poročala, da so njihove zračne sile v povračilnih ukrepih sestrelile pet indijskih letal.
Sinoči se je na kratko na napade že odzval ameriški predsednik Donald Trump in jih označil za sramotne. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je že govoril s kolegoma iz New Delhija in Islamabada ter ju pozval k umiritvi razmer ter vzpostavitvi komunikacije med voditeljema jedrskih sil, je sporočil tiskovni predstavnik sveta za nacionalno varnost ZDA.
Tudi Kitajska je danes izrazila obžalovanje zaradi spopadov, ki so na obeh straneh terjali smrtne žrtve, in pozvala državi, naj dasta prednost miru in stabilnosti. »Indija in Pakistan sta sosedi, ki se ne moreta ločiti,« je poudaril tiskovni predstavnik kitajskega ministrstva.
Na dogajanje so se odzvali tudi v Združenem kraljestvu, Franciji in Rusiji. »Naše sporočilo je, da smo prijatelj in partner obeh držav. Pripravljeni smo podpreti obe,« je za BBC povedal minister za trgovino Jonathan Reynolds. Britansko zunanje ministrstvo je ob tem svojim državljanom odsvetovalo potovanja v bližino meje med državama in zagotovilo, da pozorno spremljajo razvoj dogodkov.
V Parizu in Moskvi so medtem sprti strani pozvali k zadržanosti. »Mislim, da trajna konfrontacija med Indijo in Pakistanom ni nikomur v interesu,« je za televizijo TF1 dejal francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot. Na ruskem zunanjem ministrstvu so izrazili zaskrbljenost nad stopnjevanjem razmer. Kot so sporočili, upajo, da bo nastalo situacijo mogoče rešiti po mirni, diplomatski poti, navaja AFP.
Indija in Pakistan sta vse od razglasitve neodvisnosti v sporu zaradi Kašmirja, ki si ga lastita obe. A redko so vojaške sile obeh jedrskih sil prečkale nadzorno črto, ki razmejuje indijski in pakistanski del himalajske pokrajine.
Nekaj hujših konfrontacij:
1947: Prva vojna zaradi Kašmirja izbruhne po razglasitvi neodvisnosti, ki je podcelino razdelila na Indijo in Pakistan. Potem ko lokalni maharadža izgubi nadzor nad zahodnim delom in na območje vdrejo borci iz Pakistana, lokalni vodja za pomoč zaprosi Indijo. V zameno mora podpisati dogovor o priključitvi območja Indiji.
Spopadi trajajo nekaj časa, premirje pa začne veljati 1. januarja 1949. Fronta se ustali ob današnji t. i. nadzorni črti, dolgi okoli 770 kilometrov.
1965: Po spodleteli operaciji Gibraltar, ko poskuša Pakistan z gverilskim vojskovanjem zanetiti nemire v Kašmirju, izbruhne nov spopad med indijskimi in pakistanskimi silami. Po šestih tednih se nasilje, v katerem življenje izgubi na tisoče ljudi, konča in sile se umaknejo na prejšnje položaje.
1971: Izbruhne tretja vojna med državama, in sicer zaradi nadzora Islamabada v Vzhodnem Pakistanu, kjer Indija podpira bengalske nacionaliste, ki se borijo za neodvisnost. Po spopadih nastane Bangladeš s podporo Indije.
1984: Indijske sile na območju Kašmirja zavzamejo ledenik Siachen, odročno in neposeljeno območje v pogorju Karakorum, ki si ga lasti tudi Pakistan. Leta 2003 začne veljati premirje, po katerem sporno območje ledenika pripade Indiji. Ta tako postane večja za približno 3000 kvadratnih kilometrov.
1989: V Kašmirju zaradi nezadovoljstva nad indijsko vladavino izbruhne vstaja. Indija Pakistan obtoži financiranja in urjenja upornikov.
1999: Pakistanski borci in vojaki pozimi v gorovju Kargil prečkajo de facto mejo in zavzamejo več položajev indijske vojske. Indija dolgo ne opazi akcije, kasneje pa izbruhne hujši konflikt in indijske sile potisnejo pakistanske nazaj za mejo. V krvavem desettedenskem spopadu življenje izgubi okoli tisoč ljudi na obeh straneh.
2016: Indija sproži napade na tarče v pakistanskem Kašmirju kot odgovor na napad borcev, domnevno skupine Džaiš e Mohamed, na indijsko vojaško oporišče, ki zahteva življenja 19 vojakov. Pakistan napade indijskih sil zanika.
2019: Oboroženi borci napadejo konvoj indijske vojske v Kašmirju in ubijejo 40 vojakov. Indija za napad obtoži islamistično skupino Džaiš e Mohamed ter v odgovor napade njene položaje na pakistanskem ozemlju. Dan pozneje zatrdi, da so pakistanska vojaška letala kršila zračni prostor nad indijskim Kašmirjem. V povračilnih ukrepih New Delhi izgubi letalo, Pakistan pa sporoči, da so ga sestrelili in pilota zajeli. Kasneje ga izpustijo.
2025: Oboroženi moški 22. aprila blizu mesta Pahalgam v indijskem delu Kašmirja napadejo turiste in ubijejo 26 ljudi. Indija Islamabad obtoži odgovornosti za najbolj smrtonosen napad na civiliste na območju v četrt stoletja. Dogodku sledi več dni obstreljevanja z lahkim orožjem na meji, nato Islamabad Indijo obtoži, da namerava v kratkem napasti Pakistan.
Nekaj dni pozneje indijska vojska izvede raketne napade na »teroristično infrastrukturo« v Pakistanu, sledi medsebojno topniško obstreljevanje v Kašmirju. Število smrtnih žrtev na obeh straneh se po enem dnevu približa številu 40.
Komentarji