Rusija z več kot 120 raketami znova nad ukrajinsko kritično infrastrukturo

Rusija je davi z več kot 120 raketami znova napadla ukrajinsko kritično infrastrukturo, so sporočile ukrajinske oblasti in prebivalce pozvale, naj si nemudoma poiščejo zatočišče. Eksplozije so odjeknile v več mestih, v Kijevu pa so bile ranjene najmanj tri osebe. O smrtnih žrtvah za zdaj še ne poročajo.

Svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak je na twitterju zapisal, da je bilo nad Ukrajino izstreljenih več kot 120 raket s ciljem »uničiti kritično infrastrukturo in množično pobijati civiliste«. Oleksij Arestovič, prav tako svetovalec ukrajinskega predsednika, pa je prebivalce pozval, naj si poiščejo zatočišče.

Hkrati je Ukrajince opozoril, naj na družbenih omrežjih ne objavljajo fotografij eksplozij in posledic napadov, saj bi tako lahko sovražnik dobil informacije o delu ukrajinske protizračne obrambe, kar bi izdalo njen položaj. »Če boste to storili, bodo popravili cilje svojih raket,« je dodal. O eksplozijah so med drugim poročali iz glavnega mesta Kijev, Harkova, Lvova in Odese.

V Kijevu so bili v napadih ranjeni najmanj trije ljudje, med njimi 14-letno dekle, je opozoril župan mesta Vitalij Kličko. Posvaril je pred morebitnimi izpadi elektrike in prebivalce pozval, naj si okrepijo zaloge vode. Deli sestreljenih raket so na vzhodu prestolnice zadeli dve hiši, na jugozahodu mesta pa sta bila poškodovana industrijsko podjetje in otroško igrišče, so sporočili mestni uradniki.

Tarča napadov v Harkovu je bila predvsem kritična infrastruktura, pri čemer je guverner regije Oleg Sinegubov pojasnil, da so štiri rakete zadele vzhodne in južne soseske Harkova. Večina Lvova, kjer so ruski napadi sicer redki, je medtem ostala brez elektrike, je sporočil župan mesta Andrij Sadovij in posvaril pred morebitnimi prekinitvami dobave vode.

V Odesi pa je ukrajinska protizračna obramba nad regijo sestrelila 21 raket. »Deli sestreljenih raket so zadeli na stanovanjsko stavbo, na srečo ni bilo žrtev,« je dejal guverner Odese Maksim Marčenko. Zaradi napadov je nastala obsežna škoda na energetski infrastrukturi, v regiji pa oblasti izvajajo izredne prekinitve dobave elektrike. Današnji napad je že deseti ruski zračni napad v Ukrajini od oktobra in velja za najhujšega v zadnjih skoraj dveh tednih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v preteklih dneh večkrat opozoril, da se ruske sile pripravljajo na nove napade na ukrajinsko kritično infrastrukturo. Napadi na infrastrukturo so že povzročili veliko škodo ter v zimskem času omejili dostop prebivalcev do oskrbe z vodo in elektriko ter ogrevanja.

Ker je velik del Irpina še vedno v ruševinah, knjižnica deluje tudi kot nadomestna dnevna soba za mnoge meščane.  FOTO: Genya Savilov/Afp

V porušenem ukrajinskem Irpinu tamkajšnja knjižnica zatočišče za meščane

Pred javno knjižnico v ukrajinskem Irpinu so med zadnjim izpadom električne energije številni s prenosnimi računalniki čakali na priključek in internet. Knjižnica v pritličju devetnadstropnega stanovanjskega bloka v kijevskem predmestju je v vojni postala središče in simbol negotovega okrevanja po grozotah ruske okupacije.

V knjižnici se meščani Irpina prerivajo za sedeže v prostoru, ki je nedavno postal tudi prvi brezplačni prostor za skupno delo v mestu in prostor z otroškimi knjigami. Ker je velik del Irpina še vedno v ruševinah, knjižnica deluje tudi kot nadomestna učilnica za razseljene učitelje in začasna pisarna za psihoterapevte. V njej je našel domovanje tudi Miklavž, ki je pozdravljal otroke in se z njimi tudi fotografiral.

V mestu, ki je zaradi svoje lege ob borovih gozdovih na severozahodu Kijeva v prvih tednih vojne v celoti občutilo napredovanje ruske vojske proti ukrajinski prestolnici Kijev, je irpinska knjižnica postala delček normalnosti. »Takoj po ponovnem odprtju knjižnice smo ljudem omogočili, da si lahko tukaj napolnijo telefone. Ljudem smo omogočili, da ostanejo na toplem in opazujejo obnovo mesta,« je za francosko tiskovno agencijo AFP povedala mestna svetnica Jevgenija Antonjuk. »Kar se dogaja v knjižnici, se dotika vseh vidikov življenja ljudi,« je dodala.

Knjižnico v Irpinu že štiri desetletja vodi 75-letna Olena Ciganenko. Kot se ponosno spominja, vse od časov, ko je bil njen fotokopirni stroj edini v mestu. »Smo v središču mesta, na osrednjem trgu, in vedno smo imeli dober obisk,« je povedala in dodala, da je bila knjižnica polna bralcev, ko še ni bilo interneta. Vendar niti v obdobju pred internetom knjižnica ni bila tako živahna, kot je dandanes, kar je odraz tega, kako zelo je vojna prizadela preostali Irpin.

Po večtedenski bitki, ki so jo zaznamovali hudi ulični spopadi v mestu, se je ruska vojska konec marca umaknila iz Irpina in po uradnih ocenah za seboj pustila na stotine mrtvih civilistov.