V spopadih med Kirgizijo in Tadžikistanom več mrtvih
Po zadnjih podatkih so spopadi zahtevali najmanj 41 smrtnih žrtev, več kot 200 ljudi je bilo ranjenih. Razmere so še vedno napete.
Odpri galerijo
Deljenje opreme v mestu Batken po evakuaciji državljanov Kirgizije z območja ob meji s Tadžikistanom. FOTO: AFP
Na obmejnem območju med Kirgizijo in Tadžikistanom so v četrtek izbruhnili spopadi, a sta državi že zvečer sklenili prekinitev ognja. Po zadnjih podatkih so spopadi zahtevali najmanj 41 smrtnih žrtev, več kot 200 ljudi je bilo ranjenih, poroča nemška tiskovna agencija Dpa.
Več kot 20.000 ljudi z obmejnega območja med Kirgizijo in Tadžikistanom so morali zaradi spopadov evakuirati. Razmere so trenutno še vedno napete.
Zadnje nasilje med nekdanjima sovjetskima republikama je izbruhnilo, ko je Tadžikistan v sredo namestil nadzorne kamere ob vodnih virih. Kirgiški obmejni organi v bližini vasi Kek-Taš so zahtevali zaustavitev del, lokalni prebivalci iz obeh držav pa so nato začeli metati kamenje. Dan kasneje so se stvari zaostrile, ko je prišlo do streljanja med obema stranema, zagorela je tudi tadžikistanska vojaška postojanka.
Kirgizija je danes tadžikistansko vojsko obtožila, da je med spopadi uporabila minometalce. Po navedbah ministrstva za zdravje v kirgiški prestolnici Biškek so spopadi zahtevali 31 smrtnih žrtev, 154 jih je bilo ranjenih. V Tadžikistanu naj bi po navedbah spletne strani Asia Plus umrlo deset ljudi, 90 jih je bilo ranjenih. Tadžikistanska stran uradno teh številk ni potrdila.
Rusija se je na spopade odzvala s pozivom k umiritvi razmer ter ponudbo za posredovanje.
Tadžikistan in Kirgizija sta sicer že zvečer po lokalnem času sklenila prekinitev ognja. Vojaki so se umaknili v svoja oporišča, je sporočilo kirgizistansko zunanje ministrstvo po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Guverner province Batken v Kirgiziji je po poročanju BBC sporočil, da sta se obe strani strinjali glede umika opreme za nadzor vodnih virov, a je to nato Tadžikistan odklonil.
Prekinitev ognja je sicer danes potrdila tudi tadžikistanska stran. Navedli so, da sta se strani strinjali, da končata oboroženi konflikt ter umakneta vojake in opremo v stalna oporišča.
Lokalne oblasti v regiji Batken na jugozahodu Kirgizije so medtem sporočile, da se je streljanje ob meji občasno nadaljevalo tudi po prekinitvi ognja. Vojaške oblasti držav tega niso potrdile.
Tadžikistanski odbor za nacionalno varnost je pred tem v četrtek kirgiške vojake obtožil, da so začeli streljati na njihove vojake ob razdeljevalniku vode na reki Isfara. Dodali so, da so se prebivalci obeh držav v sredo sprli zaradi rečne infrastrukture.
Mejni spor med Kirgizijo, Tadžikistanom in Uzbekistanom, ki si delijo dolino Fergana, izhajajo iz razmejitve v času Sovjetske zveze. Sporna je razmejitev več kot tretjine meje med Kirgizijo in Tadžikistanom, navaja AFP. Tudi Uzbekistan je drugima dvema državama ponudil posredovanje v konfliktu.
Več kot 20.000 ljudi z obmejnega območja med Kirgizijo in Tadžikistanom so morali zaradi spopadov evakuirati. Razmere so trenutno še vedno napete.
Zadnje nasilje med nekdanjima sovjetskima republikama je izbruhnilo, ko je Tadžikistan v sredo namestil nadzorne kamere ob vodnih virih. Kirgiški obmejni organi v bližini vasi Kek-Taš so zahtevali zaustavitev del, lokalni prebivalci iz obeh držav pa so nato začeli metati kamenje. Dan kasneje so se stvari zaostrile, ko je prišlo do streljanja med obema stranema, zagorela je tudi tadžikistanska vojaška postojanka.
Rusi pozivajo k umiritvi razmer
Kirgizija je danes tadžikistansko vojsko obtožila, da je med spopadi uporabila minometalce. Po navedbah ministrstva za zdravje v kirgiški prestolnici Biškek so spopadi zahtevali 31 smrtnih žrtev, 154 jih je bilo ranjenih. V Tadžikistanu naj bi po navedbah spletne strani Asia Plus umrlo deset ljudi, 90 jih je bilo ranjenih. Tadžikistanska stran uradno teh številk ni potrdila.
Rusija se je na spopade odzvala s pozivom k umiritvi razmer ter ponudbo za posredovanje.
Tadžikistan in Kirgizija sta sicer že zvečer po lokalnem času sklenila prekinitev ognja. Vojaki so se umaknili v svoja oporišča, je sporočilo kirgizistansko zunanje ministrstvo po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Guverner province Batken v Kirgiziji je po poročanju BBC sporočil, da sta se obe strani strinjali glede umika opreme za nadzor vodnih virov, a je to nato Tadžikistan odklonil.
Prekinitev ognja je sicer danes potrdila tudi tadžikistanska stran. Navedli so, da sta se strani strinjali, da končata oboroženi konflikt ter umakneta vojake in opremo v stalna oporišča.
FOTO: AFP
Občasno streljanje tudi po prekinitvi ognja
Lokalne oblasti v regiji Batken na jugozahodu Kirgizije so medtem sporočile, da se je streljanje ob meji občasno nadaljevalo tudi po prekinitvi ognja. Vojaške oblasti držav tega niso potrdile.
Tadžikistanski odbor za nacionalno varnost je pred tem v četrtek kirgiške vojake obtožil, da so začeli streljati na njihove vojake ob razdeljevalniku vode na reki Isfara. Dodali so, da so se prebivalci obeh držav v sredo sprli zaradi rečne infrastrukture.
Mejni spor med Kirgizijo, Tadžikistanom in Uzbekistanom, ki si delijo dolino Fergana, izhajajo iz razmejitve v času Sovjetske zveze. Sporna je razmejitev več kot tretjine meje med Kirgizijo in Tadžikistanom, navaja AFP. Tudi Uzbekistan je drugima dvema državama ponudil posredovanje v konfliktu.
