V vrtincu novih gospodarskih vojn
Nemško-kitajske vladne konzultacije: Strahovi pred novimi carinskimi udarci iz Trumpovih ZDA.
Odpri galerijo
Nemška kanclerka Angela Merkel in kitajski premier Li Keqiang sta v Berlinu razpravljala tudi o grozeči trgovinski vojni zaradi Trumpovih dvigov carin. FOTO: Tobias Schwarz/ AFP
Berlin – Sredi trgovinskih vojn ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Berlinu potekajo že peta nemško-kitajska vladna posvetovanja. Obisk kitajskega ministrskega predsednika Li Keqianga pri kanclerki Angeli Merkel poudarja tradicionalno dobro gospodarsko in drugo sodelovanje med državama, a se zaradi kitajskega protekcionizma pritožujejo tudi številna nemška podjetja.
Nemški avtomobilski giganti brez kitajskega trga ne bi bili to, kar so, saj samo Volkswagen v tej državi proda skoraj štirideset odstotkov vseh svojih vozil, kitajski trg pa je izjemno pomemben tudi za druge nemške proizvajalce. Hkrati kitajski proizvajalec baterij za avtomobile na električni pogon CATL v Turingiji načrtuje tovarno za oskrbovanje nemških podjetij, kar bi lahko zmanjšalo njihove slabosti zaradi prepoznega reagiranja na razcvet električnih vozil. S tem so povezane tudi velike težave pri zagotavljanju čistejšega prevoza, potem ko je Hamburg kot prvo nemško velemesto na nekaterih mestnih odsekih že omejil vožnjo najbolj umazanih dizelskih motorjev.
Še več, Kitajska je bila lani že drugič zapored najpomembnejša skupna trgovinska partnerica Nemčije. A Volker Treier iz združenja nemških industrijskih in trgovinskih zbornic DIHK to državo obtožuje tudi preprečevanja enakopravnega dostopa do svojih trgov za več kot pet tisoč tam delujočim nemškim podjetjem, predsednik združenja nemške industrije BDI Dieter Kempf pa kitajske omejitve za tuje investitorje ocenjuje kot nesprejemljive. Te se vsem obljubam iz Pekinga navkljub le še povečujejo, kitajsko gospodarstvo pa ostaja »eno najbolj restriktivnih na svetu«. Tuja podjetja so »masivno« prikrajšana, v osrednji evropski gospodarski velesili pa se pritožujejo tudi nad kitajskim državno subvencioniranim nakupovanjem tehnološko najbolj zanimivih nemških in evropskih podjetij.
Nemški gospodarstveniki zato na tokratnih vladnih posvetovanjih zahtevajo skupno priznanje k svobodni trgovini, varstvu intelektualnih pravic ter enakopravnosti pri javnih razpisih. A lahko tudi podjetja evropske gospodarske velesile zabredejo v navzkrižni ogenj med ZDA in Kitajsko ter dobijo še resne udarce po svojih glavah, potem ko so ZDA zaradi podobnih pritožb naznanile kazenske carine na kitajske izdelke v vrednosti 34 milijard dolarjev. Čeprav je trgovinska vojna nevarna za vse, so bolj prizadete države z menjalnimi presežki. ZDA so za Nemčijo največji izvozni trg.
Nemški mediji ob tem poročajo o ameriških ponudbah za ukinitev vseh avtomobilskih carin. To je direktorjem nemških avtomobilskih družb na tajnem srečanju predlagal ameriški veleposlanik Richard Grenell. Direktorjem Daimlerja, BMW-ja in Volkswagna naj bi bila ponudba všeč, kar ne čudi, saj jim tako kot drugim evropskim proizvajalcem v ZDA grozijo dvajset odstotne carine. Zdaj so te za osebne avtomobile le 2,5 odstotne, medtem ko v EU ameriškim proizvajalcem dodajajo desetodstotne. Predsedniku Donaldu Trumpu, ki se že desetletja pritožuje nad nemškimi luksuznimi avtomobili na newyorških avenijah, je to odločno preveč. V ZDA pa ne razglašajo preveč, da že vse od šestdesetih let minulega stoletja na evropske poltovornjake nabijajo petindvajset odstotne carine, prav tako na SUV vozila, oboji pa so na ameriškem tržišču zelo priljubljeni.
Medtem se valjar trgovinske vojne pomika naprej in pri BMW-ju, ki pomemben del svojih avtomobilov izdeluje v ZDA, so za nekatere modele, ki jih od tam izvažajo drugam, napovedali višanje cen ter selitev proizvodnje vsaj enega od modelov na Kitajsko. Nemški podjetniki in politiki poudarjajo, da ob upoštevanju uslug Američani beležijo presežek ter da gospodarska in valutna pravila tudi zanje ustvarjata EU in evrsko območje. A Trump grozi vsemu evropskemu združevanju, ki je še posebej za Nemčijo mirovni projekt, zato bi v Berlinu zelo radi razelektrili vsaj del sedanjih nevarnih sporov. Nemška kanclerka poudarja, da mora Grenellova ponudba vključiti »vse države, s katerimi trgujemo z avtomobili« ter še posebej soglasje vse EU. Pravila Svetovne trgovinske organizacije bilateralno nižanje carin dovoljujejo le, če ta zadeva 90 odstotkov vseh blagovnih skupin, če ne, ga je treba razširiti na vse druge države.
V Berlinu bi to pozdravili, a se ameriški predsednik že spravlja na vso WTO. Medtem na nevarnosti nemških trgovinskih presežkov opozarjajo tudi nekateri domači konservativni ekonomisti. Stave v vse manj jasno razmejeni geostrateški igri zaveznikov in nasprotnikov so izjemno visoke, ker je treba mednje prišteti varnostna vprašanja. Trump Evropi očita tudi pomanjkljivo financiranje skupnega vojaškega zavezništva Nato.
A zdaj omenjane vsote ne bodo zadostovale za pomiritev kritikov, Evropa pa mora paziti, da zaradi svojih strateških šibkosti ne bo potegnila kratke pri postavljanju novih temeljev svetovnega sodelovanja in nasprotovanja. Ne more se več popolnoma naslanjati na ZDA, a mora tudi paziti, da Kitajska na njenem vzhodu in drugje ne bo ustvarjala gospodarskih pravil, ki bi bila v nasprotju s tistimi, ki so njej sami prinesla svobodo in blagostanje.
Nemški avtomobilski giganti brez kitajskega trga ne bi bili to, kar so, saj samo Volkswagen v tej državi proda skoraj štirideset odstotkov vseh svojih vozil, kitajski trg pa je izjemno pomemben tudi za druge nemške proizvajalce. Hkrati kitajski proizvajalec baterij za avtomobile na električni pogon CATL v Turingiji načrtuje tovarno za oskrbovanje nemških podjetij, kar bi lahko zmanjšalo njihove slabosti zaradi prepoznega reagiranja na razcvet električnih vozil. S tem so povezane tudi velike težave pri zagotavljanju čistejšega prevoza, potem ko je Hamburg kot prvo nemško velemesto na nekaterih mestnih odsekih že omejil vožnjo najbolj umazanih dizelskih motorjev.
Nesprejemljive omejitve
Še več, Kitajska je bila lani že drugič zapored najpomembnejša skupna trgovinska partnerica Nemčije. A Volker Treier iz združenja nemških industrijskih in trgovinskih zbornic DIHK to državo obtožuje tudi preprečevanja enakopravnega dostopa do svojih trgov za več kot pet tisoč tam delujočim nemškim podjetjem, predsednik združenja nemške industrije BDI Dieter Kempf pa kitajske omejitve za tuje investitorje ocenjuje kot nesprejemljive. Te se vsem obljubam iz Pekinga navkljub le še povečujejo, kitajsko gospodarstvo pa ostaja »eno najbolj restriktivnih na svetu«. Tuja podjetja so »masivno« prikrajšana, v osrednji evropski gospodarski velesili pa se pritožujejo tudi nad kitajskim državno subvencioniranim nakupovanjem tehnološko najbolj zanimivih nemških in evropskih podjetij.
Nemški gospodarstveniki zato na tokratnih vladnih posvetovanjih zahtevajo skupno priznanje k svobodni trgovini, varstvu intelektualnih pravic ter enakopravnosti pri javnih razpisih. A lahko tudi podjetja evropske gospodarske velesile zabredejo v navzkrižni ogenj med ZDA in Kitajsko ter dobijo še resne udarce po svojih glavah, potem ko so ZDA zaradi podobnih pritožb naznanile kazenske carine na kitajske izdelke v vrednosti 34 milijard dolarjev. Čeprav je trgovinska vojna nevarna za vse, so bolj prizadete države z menjalnimi presežki. ZDA so za Nemčijo največji izvozni trg.
Nemška kanclerka Angela Merkel in kitajski premier Li Keqiang na današnji tiskovni konferenci. FOTO: Omer Messinger/AFP
Nemški mediji ob tem poročajo o ameriških ponudbah za ukinitev vseh avtomobilskih carin. To je direktorjem nemških avtomobilskih družb na tajnem srečanju predlagal ameriški veleposlanik Richard Grenell. Direktorjem Daimlerja, BMW-ja in Volkswagna naj bi bila ponudba všeč, kar ne čudi, saj jim tako kot drugim evropskim proizvajalcem v ZDA grozijo dvajset odstotne carine. Zdaj so te za osebne avtomobile le 2,5 odstotne, medtem ko v EU ameriškim proizvajalcem dodajajo desetodstotne. Predsedniku Donaldu Trumpu, ki se že desetletja pritožuje nad nemškimi luksuznimi avtomobili na newyorških avenijah, je to odločno preveč. V ZDA pa ne razglašajo preveč, da že vse od šestdesetih let minulega stoletja na evropske poltovornjake nabijajo petindvajset odstotne carine, prav tako na SUV vozila, oboji pa so na ameriškem tržišču zelo priljubljeni.
Valjar trgovinske vojne gre naprej
Medtem se valjar trgovinske vojne pomika naprej in pri BMW-ju, ki pomemben del svojih avtomobilov izdeluje v ZDA, so za nekatere modele, ki jih od tam izvažajo drugam, napovedali višanje cen ter selitev proizvodnje vsaj enega od modelov na Kitajsko. Nemški podjetniki in politiki poudarjajo, da ob upoštevanju uslug Američani beležijo presežek ter da gospodarska in valutna pravila tudi zanje ustvarjata EU in evrsko območje. A Trump grozi vsemu evropskemu združevanju, ki je še posebej za Nemčijo mirovni projekt, zato bi v Berlinu zelo radi razelektrili vsaj del sedanjih nevarnih sporov. Nemška kanclerka poudarja, da mora Grenellova ponudba vključiti »vse države, s katerimi trgujemo z avtomobili« ter še posebej soglasje vse EU. Pravila Svetovne trgovinske organizacije bilateralno nižanje carin dovoljujejo le, če ta zadeva 90 odstotkov vseh blagovnih skupin, če ne, ga je treba razširiti na vse druge države.
V Berlinu bi to pozdravili, a se ameriški predsednik že spravlja na vso WTO. Medtem na nevarnosti nemških trgovinskih presežkov opozarjajo tudi nekateri domači konservativni ekonomisti. Stave v vse manj jasno razmejeni geostrateški igri zaveznikov in nasprotnikov so izjemno visoke, ker je treba mednje prišteti varnostna vprašanja. Trump Evropi očita tudi pomanjkljivo financiranje skupnega vojaškega zavezništva Nato.
A zdaj omenjane vsote ne bodo zadostovale za pomiritev kritikov, Evropa pa mora paziti, da zaradi svojih strateških šibkosti ne bo potegnila kratke pri postavljanju novih temeljev svetovnega sodelovanja in nasprotovanja. Ne more se več popolnoma naslanjati na ZDA, a mora tudi paziti, da Kitajska na njenem vzhodu in drugje ne bo ustvarjala gospodarskih pravil, ki bi bila v nasprotju s tistimi, ki so njej sami prinesla svobodo in blagostanje.
