Vse o konfliktu med Iranom in ZDA
Na enem mestu smo zbrali vse prispevke o današnjem dogajanju na Bližnjem Vzhodu.
Odpri galerijo
FOTO: Atta Kenare/Afp
Iran je z več raketami napadel letalsko oporišče Al Asad v Iraku, v katerem so vojaki ZDA in koalicijski vojaki. Na enem mestu smo zbrali vse prispevke o zaostrovanju odnosov med ZDA in Iranom ter odzive in obsodbe iz sveta. Dosje sproti dopolnjujemo.
Na letalsko oporišče Al Asad je bilo izstreljenih več raket, napad sta potrdili obe strani. Napaden je tudi Erbil, kjer so slovenski vojaki, a niso poškodovani. Novico o napadu, ki se je zgodil v torek ob 23.30 po srednjeevropskem času, je objavila iranska televizija, kjer so izjavili, da so oporišče napadli z več deset raketnimi izstrelki. Da je o njem obveščen predsednik ZDA Donald Trump, so potrdili tudi v Beli hiši.
Novica o napadu na ameriški oporišči.
Iz Slovenske vojske so sporočili, da se je kontingent, ki je na misiji Neomajna odločenost v Iraku, zaradi detonacije v bližini baze Stefan v Erbilu kmalu po polnoči umaknil v zaklonilnik. Ministrstvo za obrambo (Mors) je zaradi napada na letališče v Erbilu kasneje sprejelo odločitev za evakuacijo šestih pripadnikov Slovenske vojske 3. kontingenta na misiji Neomajna odločenost z območja delovanja, evakuacija bo izvedena skupaj z nemškimi partnerji, so po jutranji videokonferenci sporočili z Morsa.
Tako minister za obrambo Erjavec, kot tudi načelnica generalštaba SV generalmajorke Alenke Ermenc sta izpostavila, da je pri začasnem umiku na prvem mestu varnost.
Novica o umiku slovenskih vojakov.
Med slovenskim obrambnim vrhom je potekala celonočna izmenjava informacij. Predsednik države Borut Pahor se je z ministrom za obrambo Karlom Erjavcem sestal še pred šesto uro zjutraj na posvetovanju o razmerah po iranskih raketnih napadih na nekatere vojaške baze v Iraku.
Iz zunanjega ministrstva so vse vpletene strani pozvali k vzdržitvi aktivnosti, ki bi vodile do nadaljnjega stopnjevanja napetosti. Dodali so, da sta varnost in zaščita koalicijskih vojakov in civilnega osebja prednostni nalogi.
Odziv slovenske politike.
Na iranski napad z več raketami na ameriški vojaški oporišči Al Asad in Erbil so se že odzvale nekatere države, ki pozivajo k razumu in ustavitvi uporabe orožja. Nemška vlada je zavrnila tovrstno agresijo in pozvala k umiritvi razmer, v Londonu Iran pozivajo, naj ne ponovi tega »nepremišljenega in nevarnega napada in raje išče možnosti za umiritev konflikta«, Kitajska pa je med drugim kritizirala ZDA, da je z uporabo sile zaostrila napetosti in ustvarila kotel.
Odziv svetovne politike.
Nemčija je v sporu med ZDA in Iranom in na splošno na Bližnjem vzhodu zelo nemočna, enako pa velja za celotno Evropsko unijo, o možnostih Nemčije in EU kot celote, da bi kakorkoli vplivali na razmere na Bližnjem vzhodu, pravi raziskovalec s frankfurtskega Mirovnega inštituta Mattias Dembinski. Pričakujemo lahko izzivanja, igranje mačke z mišjo, izbruh klasične vojne pa po mnenju raziskovalca z Mirovnega inštituta ni verjeten.
Komentar frankfurtskega Mirovnega inštituta.
V neizmerno občutljivem in napetem ozračju, ki je posledica ameriškega atentata na generala Kasima Sulejmanija, se je bil Iran preprosto primoran odzvati. In bilo je jasno, da se prej ali slej bo. A zavedajoč se, da je Iran lahko vojaško konkurenčen le v bojevanju prek svojih podizvajalcev v Iraku, Siriji, Jemnu in Libanonu ter na ravni »osamelih« napadov, je režim za »nujno« maščevanje izbral morda – za vse strani – najbolj varne in obenem predvidljive tarče.
Komentar Boštjana Videmška.
Finančni trgi so se sprva odzvali na iranska napada, že v nekaj urah pa so se vrednosti večinoma vrnile blizu tistih pred dogodkom. Azijski borzni indeksi so ob koncu dnevnega trgovanja ostali blizu ravni, na katere so padli po napadu. Kitajske delnice so končale za približno odstotek nižje, vodilni azijski borzni indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je upadel za 1,6 odstotka.
Odziv finančnih trgov.
Iransko raketiranje dveh ameriško-koalicijskih oporišč v Iraku je bila skrbno premišljena in »preračunana« poteza režima, ki se je bil primoran vojaško odzvati na zunajsodno eksekucijo generala Sulejmanija. Teheran se je – za zdaj – odločil za najmanj tvegano možnost, ki kot vnaprejšnje obvestilo iraškim oblastem in na ta način, posredno, tudi ZDA meji na gledališko predstavo v skrajno občutljivem geostrateškem peskovniku.
Analiza Boštjana Videmška.
Od napovedi ameriškega izstopa iz iranskega jedrskega sporazuma jeseni leta 2019 do drvenja proti vratom nepovrata.
Časovnica dogajanja.
Na dan, ko je Iran na uboj poveljnika Sulejmanija odgovoril z napadom na ameriški oporišči, se Delova komentatorja pogovarjata o zaostrovanju odnosov med ZDA in Iranom. »Smo v vojni?« uvodoma vpraša Delov komentator Ali Žerdin. »Ja,« kratko odgovori Janez Markeš ter doda, da je vojno stanje vselej prisotno.
Od srede do srede.
»Dokler bom predsednik Združenih držav, Iranu ne bo dovoljeno jedrsko orožje,« je še pred pozdravom navzočih na tiskovni konferenci v Beli hiši dejal Donald Trump. Američani in vsi drugi so lahko po njegovih besedah zadovoljni, da iranski napad na njihovi vojaški oporišči v Iraku niso prinesli nobenih žrtev in le minimalno škodo.
Odziv DonaldaTrumpa.
Iran trdi, da je bil napad na ameriški oporišči dejanje obrambe
Na letalsko oporišče Al Asad je bilo izstreljenih več raket, napad sta potrdili obe strani. Napaden je tudi Erbil, kjer so slovenski vojaki, a niso poškodovani. Novico o napadu, ki se je zgodil v torek ob 23.30 po srednjeevropskem času, je objavila iranska televizija, kjer so izjavili, da so oporišče napadli z več deset raketnimi izstrelki. Da je o njem obveščen predsednik ZDA Donald Trump, so potrdili tudi v Beli hiši.
Novica o napadu na ameriški oporišči.
Slovenski vojaki bodo v tretjo državo evakuirani danes, jutri morda že doma
Iz Slovenske vojske so sporočili, da se je kontingent, ki je na misiji Neomajna odločenost v Iraku, zaradi detonacije v bližini baze Stefan v Erbilu kmalu po polnoči umaknil v zaklonilnik. Ministrstvo za obrambo (Mors) je zaradi napada na letališče v Erbilu kasneje sprejelo odločitev za evakuacijo šestih pripadnikov Slovenske vojske 3. kontingenta na misiji Neomajna odločenost z območja delovanja, evakuacija bo izvedena skupaj z nemškimi partnerji, so po jutranji videokonferenci sporočili z Morsa.
Tako minister za obrambo Erjavec, kot tudi načelnica generalštaba SV generalmajorke Alenke Ermenc sta izpostavila, da je pri začasnem umiku na prvem mestu varnost.
Novica o umiku slovenskih vojakov.
Med slovenskim obrambnim vrhom je potekala celonočna izmenjava informacij. FOTO: Tadej Regent/Delo
Slovenija obsoja raketni napad
Med slovenskim obrambnim vrhom je potekala celonočna izmenjava informacij. Predsednik države Borut Pahor se je z ministrom za obrambo Karlom Erjavcem sestal še pred šesto uro zjutraj na posvetovanju o razmerah po iranskih raketnih napadih na nekatere vojaške baze v Iraku.
Iz zunanjega ministrstva so vse vpletene strani pozvali k vzdržitvi aktivnosti, ki bi vodile do nadaljnjega stopnjevanja napetosti. Dodali so, da sta varnost in zaščita koalicijskih vojakov in civilnega osebja prednostni nalogi.
Odziv slovenske politike.
»Uporaba orožja se mora končati zdaj«
Na iranski napad z več raketami na ameriški vojaški oporišči Al Asad in Erbil so se že odzvale nekatere države, ki pozivajo k razumu in ustavitvi uporabe orožja. Nemška vlada je zavrnila tovrstno agresijo in pozvala k umiritvi razmer, v Londonu Iran pozivajo, naj ne ponovi tega »nepremišljenega in nevarnega napada in raje išče možnosti za umiritev konflikta«, Kitajska pa je med drugim kritizirala ZDA, da je z uporabo sile zaostrila napetosti in ustvarila kotel.
Odziv svetovne politike.
Mattias Dembinski: Oživiti je treba jedrski dogovor
Nemčija je v sporu med ZDA in Iranom in na splošno na Bližnjem vzhodu zelo nemočna, enako pa velja za celotno Evropsko unijo, o možnostih Nemčije in EU kot celote, da bi kakorkoli vplivali na razmere na Bližnjem vzhodu, pravi raziskovalec s frankfurtskega Mirovnega inštituta Mattias Dembinski. Pričakujemo lahko izzivanja, igranje mačke z mišjo, izbruh klasične vojne pa po mnenju raziskovalca z Mirovnega inštituta ni verjeten.
Komentar frankfurtskega Mirovnega inštituta.
»Uporaba orožja se mora končati zdaj, da bo prostor za dialog,« je povedala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. FOTO: Francois Lenoir Reuters
Natančno odmerjeno maščevanje – za zdaj
V neizmerno občutljivem in napetem ozračju, ki je posledica ameriškega atentata na generala Kasima Sulejmanija, se je bil Iran preprosto primoran odzvati. In bilo je jasno, da se prej ali slej bo. A zavedajoč se, da je Iran lahko vojaško konkurenčen le v bojevanju prek svojih podizvajalcev v Iraku, Siriji, Jemnu in Libanonu ter na ravni »osamelih« napadov, je režim za »nujno« maščevanje izbral morda – za vse strani – najbolj varne in obenem predvidljive tarče.
Komentar Boštjana Videmška.
Finančni trgi so se odzvali začasno
Finančni trgi so se sprva odzvali na iranska napada, že v nekaj urah pa so se vrednosti večinoma vrnile blizu tistih pred dogodkom. Azijski borzni indeksi so ob koncu dnevnega trgovanja ostali blizu ravni, na katere so padli po napadu. Kitajske delnice so končale za približno odstotek nižje, vodilni azijski borzni indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je upadel za 1,6 odstotka.
Odziv finančnih trgov.
Čakajoč na naslednjo (ameriško) potezo
Iransko raketiranje dveh ameriško-koalicijskih oporišč v Iraku je bila skrbno premišljena in »preračunana« poteza režima, ki se je bil primoran vojaško odzvati na zunajsodno eksekucijo generala Sulejmanija. Teheran se je – za zdaj – odločil za najmanj tvegano možnost, ki kot vnaprejšnje obvestilo iraškim oblastem in na ta način, posredno, tudi ZDA meji na gledališko predstavo v skrajno občutljivem geostrateškem peskovniku.
Analiza Boštjana Videmška.
Irak si je Iran nekaj časa v nenavadni simbiozi delil z ZDA, zdaj pa se je to razmeroma dolgo obdobje končalo. FOTO: Andrew Craft/Afp
Zaostrovanje odnosov med ZDA in Iranom
Od napovedi ameriškega izstopa iz iranskega jedrskega sporazuma jeseni leta 2019 do drvenja proti vratom nepovrata.
Časovnica dogajanja.
Od srede do srede: Kam gre kriza med ZDA in Iranom
Na dan, ko je Iran na uboj poveljnika Sulejmanija odgovoril z napadom na ameriški oporišči, se Delova komentatorja pogovarjata o zaostrovanju odnosov med ZDA in Iranom. »Smo v vojni?« uvodoma vpraša Delov komentator Ali Žerdin. »Ja,« kratko odgovori Janez Markeš ter doda, da je vojno stanje vselej prisotno.
Od srede do srede.
Trump Iranu nikoli ne bo dovolil jedrske bombe, a mu tudi ponuja mir
»Dokler bom predsednik Združenih držav, Iranu ne bo dovoljeno jedrsko orožje,« je še pred pozdravom navzočih na tiskovni konferenci v Beli hiši dejal Donald Trump. Američani in vsi drugi so lahko po njegovih besedah zadovoljni, da iranski napad na njihovi vojaški oporišči v Iraku niso prinesli nobenih žrtev in le minimalno škodo.
Odziv DonaldaTrumpa.
Trump je ocenil je, da se Iran umika in to se mu zdi zelo dobra novica. FOTO: Saul Loeb Afp
