Vserusko spletno prostranstvo
V Rusiji bodo uvedli »suvereni internet«. Zakon o možnosti izolacije spleta naj bi začel veljati novembra.
Odpri galerijo
Nasprotniki zakona so zatrdili, da Rusija uvaja dodaten nadzor nad spletnim početjem državljanov. FOTO: Reuters
Ta teden je spodnji dom ruskega parlamenta sprejel zakon o možnosti izolacije ruskega dela svetovnega spleta, ki bo začel veljati 1. novembra. Po besedah zakonodajalcev bodo tako ob morebitnem kibernetskem napadu omogočili suvereno delovanje interneta v državi, kritiki pa so zatrdili, da je to uvajanje dodatnega nadzora nad spletnim početjem državljanov.
Runet je star izraz, s katerim so pred več kot dvema desetletjema poimenovali del svetovnega spleta, ki uporablja ruski jezik, v zadnjem času pa z njim označujejo predvsem načrte, da bi v Rusiji ob morebitnih izrednih razmerah vzpostavili suvereno delovanje interneta brez posredovanja tujih strežnikov oziroma omogočili virtualni promet zgolj na ozemlju ruske države.
O nujnosti vzpostavitve tovrstnega nacionalnega sistema je pred časom govoril ruski predsednik Vladimir Putin, ki je opozoril, da lahko zdaj internet nadzirajo zahodne specialne službe. »Oni tam sedijo, poslušajo, vidijo in berejo vse, kar govorite, saj je to njihov izum,« je izjavil Putin. Po sprejetju zakona je vodja zvezne službe za nadzor komunikacij in informacijske tehnologije Roskomnadzor Aleksander Žarov povedal, da je to učinkovit mehanizem, ki ga bodo uporabili zgolj v primeru kibernetskih napadov in bo »tako kot jedrsko orožje deloval v spečem režimu«.
Po izbruhu nove hladne vojne ter vedno novih sankcijah proti Rusiji je v Moskvi vzniknila bojazen, da lahko njihova država postane tarča organiziranih zahodnih kibernetskih napadov oziroma da lahko Rusijo celo odklopijo od svetovnega spleta. Da ti strahovi niso iz trte izviti, je dokazala uspešna operacija posebne kibernetske enote ameriških oboroženih sil, ki je lani novembra v času vmesnih volitev v ZDA za več dni zablokirala delovanje ruske agencije za raziskavo interneta iz Sankt Peterburga, ki jo v Washingtonu obtožujejo, da je bila eden od glavnih igralcev v domnevnem ruskem vmešavanju v ameriške predsedniške volitve.
Če bi se to zgodilo, bi po besedah poslanca Leonida Levina rusko gospodarstvo na dan utrpelo okoli 280 milijonov evrov škode. Vendar po trditvah strokovnjakov za informacijske tehnologije takšna grožnja ni uresničljiva, saj svetovni splet ni centralizirano omrežje, ampak bi moralo ruski spletni promet hkrati zablokirati na stotine strežnikov v desetinah držav – od Kitajske do Finske, kar je praktično nemogoče. »Takšnih precedensov še ni bilo v zgodovini celo v primeru držav, kot je Iran, proti kateremu dejansko poteka kibernetska vojna,« je za časnik Kommersant povedal Vladimir Jablokov iz agencije Content Review.
Po ocenah strokovnjakov bo tehnološka priprava ruskih strežnikov stala vsaj 410 milijonov evrov. Po trditvah kritikov je strah pred tujimi napadi zgolj pretveza za vzpostavitev dodatnega nadzora nad ruskimi spletnimi uporabniki oziroma gradnjo ruske različice kitajskega požarnega zidu. Opozorili so tudi, da bo to upočasnilo in podražilo internetne storitve, največji pesimisti pa pričakujejo, da se bodo pojavile motnje ali celo blokiranje priljubljenih zahodnih družabnih omrežij in iskalnikov.
Kaj je runet?
Runet je star izraz, s katerim so pred več kot dvema desetletjema poimenovali del svetovnega spleta, ki uporablja ruski jezik, v zadnjem času pa z njim označujejo predvsem načrte, da bi v Rusiji ob morebitnih izrednih razmerah vzpostavili suvereno delovanje interneta brez posredovanja tujih strežnikov oziroma omogočili virtualni promet zgolj na ozemlju ruske države.
Zakaj so ga uvedli?
O nujnosti vzpostavitve tovrstnega nacionalnega sistema je pred časom govoril ruski predsednik Vladimir Putin, ki je opozoril, da lahko zdaj internet nadzirajo zahodne specialne službe. »Oni tam sedijo, poslušajo, vidijo in berejo vse, kar govorite, saj je to njihov izum,« je izjavil Putin. Po sprejetju zakona je vodja zvezne službe za nadzor komunikacij in informacijske tehnologije Roskomnadzor Aleksander Žarov povedal, da je to učinkovit mehanizem, ki ga bodo uporabili zgolj v primeru kibernetskih napadov in bo »tako kot jedrsko orožje deloval v spečem režimu«.
So ruski strahovi upravičeni?
Po izbruhu nove hladne vojne ter vedno novih sankcijah proti Rusiji je v Moskvi vzniknila bojazen, da lahko njihova država postane tarča organiziranih zahodnih kibernetskih napadov oziroma da lahko Rusijo celo odklopijo od svetovnega spleta. Da ti strahovi niso iz trte izviti, je dokazala uspešna operacija posebne kibernetske enote ameriških oboroženih sil, ki je lani novembra v času vmesnih volitev v ZDA za več dni zablokirala delovanje ruske agencije za raziskavo interneta iz Sankt Peterburga, ki jo v Washingtonu obtožujejo, da je bila eden od glavnih igralcev v domnevnem ruskem vmešavanju v ameriške predsedniške volitve.
Je Rusijo sploh mogoče izločiti iz svetovnega spleta?
Če bi se to zgodilo, bi po besedah poslanca Leonida Levina rusko gospodarstvo na dan utrpelo okoli 280 milijonov evrov škode. Vendar po trditvah strokovnjakov za informacijske tehnologije takšna grožnja ni uresničljiva, saj svetovni splet ni centralizirano omrežje, ampak bi moralo ruski spletni promet hkrati zablokirati na stotine strežnikov v desetinah držav – od Kitajske do Finske, kar je praktično nemogoče. »Takšnih precedensov še ni bilo v zgodovini celo v primeru držav, kot je Iran, proti kateremu dejansko poteka kibernetska vojna,« je za časnik Kommersant povedal Vladimir Jablokov iz agencije Content Review.
Kakšne bodo posledice?
Po ocenah strokovnjakov bo tehnološka priprava ruskih strežnikov stala vsaj 410 milijonov evrov. Po trditvah kritikov je strah pred tujimi napadi zgolj pretveza za vzpostavitev dodatnega nadzora nad ruskimi spletnimi uporabniki oziroma gradnjo ruske različice kitajskega požarnega zidu. Opozorili so tudi, da bo to upočasnilo in podražilo internetne storitve, največji pesimisti pa pričakujejo, da se bodo pojavile motnje ali celo blokiranje priljubljenih zahodnih družabnih omrežij in iskalnikov.
