Zagon je nujen, v nasprotnem se bo vse sesulo
Tudi Francija se želi utiriti po starem, toda vrnitev bo postopna in zelo previdna.
Odpri galerijo
Izredne zdravstvene razmere bodo podaljšali najmanj do 23. maja, morda celo do 23. junija. Foto Reuters
Morali se bomo naučiti živeti s covidom-19 in se zaščititi pred njim, je popoldne v narodni skupščini pred 75 navzočimi poslanci poudaril francoski predsednik vlade Edouard Philippe, medtem ko je predstavil nacionalno strategijo, po kateri se bo Francija po 11. maju postopno vrnila v kolikor toliko normalno življenje. Podrobno so premislili časovnico za domala vse javne aktivnosti državljanov, od vrtcev in šol do podjetij in prometa, od mask in testiranja do digitalnega sledenja virusu, toda ponovno kavarniško življenje ali počitnice je za zdaj prezgodaj obljubljati.
Ponovni zagon Francije, zlagoma iz tedna v teden, je nujen, kajti v nasprotnem se bo francoska družba, kakor je v svojem enournem nastopu opozoril Philippe, »sesula«. Moči izraza se politik zaveda, a očitno da je tudi, kako večplastno uničujoč je novi koronavirus, ki je Francoze potisnil za domače stene 17. marca. Z zapovedanim strogim ostajanjem doma so v »mesecu dni preprečili vsaj 62.000 smrti [za koronavirusom je umrlo 23.293 francoskih bolnikov], v nasprotnem bi umanjkalo tudi najmanj 105.000 postelj na intenzivni negi.« Čeprav virus še vedno kroži med Francozi, a ne v vseh regijah enako intenzivno, je že čas za novo protivirusno poglavje po logiki: »najprej zaščiti, zatem testirati in na koncu osamiti«.
Strategija odpiranja Francije je resda nacionalna, vendar se bo predsednik vlade že jutri srečal s predstavniki lokalnih oblasti, v četrtek pa še s socialnimi partnerji s ciljem doreči, kako zapovedane pristope po 11. maju prilagajati različnim razmeram na terenu.
Vsesplošno naj bi v tej prvi fazi rahljanja ukrepov poskrbeli za okrog 700.000 testiranj na teden; toliko zato, ker pričakujejo med 1000 in 3000 novih okužb na dan. Vsak okuženi Francoz se bo moral potem za 14 dni umakniti bodisi v samoizolacijo na domu, in z njim vred celotno gospodinjstvo, bodisi v za to predvidene kapacitete.
Prav tako od takrat bo spet tekel javni promet v mestih, vendar bodo morali potniki spoštovati fizično razdaljo in obvezno nositi masko. Istočasno naj bi odprli še vrtce (skupine po deset otrok) ter razrede za najmlajše, medtem ko naj bi se starejši šolarji vrnili v klopi po 18. maju, šele konec maja pa naj bi politično odločili, kako bo z gimnazijci ter kako z odpiranjem kavarn in restavracij.
Premiki po državi, daljši od sto kilometrov, v prvi fazi ne bodo dovoljeni, razen profesionalno ali zaradi neodložljivih družinskih zadev ... Predsednik vlade Philippe je, med drugim, še poudaril, da bodo plaže zaprte vsaj do začetka junija, medtem ko bodo od 11. maja parki in vrtovi odprti samo v varnih departmajih, kakor bodo povsod še naprej prepovedani skupinski in dvoranski športi. Tudi v velike muzeje, galerije, dvorane ... ne bo mogoče, zato pa bo možno v knjižnice in manjše muzeje. Velika zborovanja bodo prepovedana vsaj do septembra, dovoljena manjša bodo od sredine maja omejena na največ deset ljudi, pred 2. junijem prav tako ne bo verskega obredja.
V pandemiji se je proti francoski vladi zelo ubrano povezala opozicija, od radikalno leve do skrajno desne, ki je nasprotovala že nocojšnjemu glasovanju o rahljanju strogih ukrepov o omejitvi gibanja oziroma takoj po tem, ko je način, kako naj bi vse to potekalo v praksi, v narodni skupščini predstavil Philippe. Kot ni malo kritik, sta predsednik Emmanuel Macron in predsednik vlade, menda pohitela zato, da bi se izognili predolgemu parlamentiranju; medtem gre opoziciji in nič manj delu javnosti marsikaj v nos, od mask do digitalnega sledenja virusu prek aplikacije StopCovid. Ne manjka niti počez očitkov, češ oblast zlagoma odpira javno življenje, zato da bi lahko po drugi strani vse bolj zamejevala demokracijo.
Ponovni zagon Francije, zlagoma iz tedna v teden, je nujen, kajti v nasprotnem se bo francoska družba, kakor je v svojem enournem nastopu opozoril Philippe, »sesula«. Moči izraza se politik zaveda, a očitno da je tudi, kako večplastno uničujoč je novi koronavirus, ki je Francoze potisnil za domače stene 17. marca. Z zapovedanim strogim ostajanjem doma so v »mesecu dni preprečili vsaj 62.000 smrti [za koronavirusom je umrlo 23.293 francoskih bolnikov], v nasprotnem bi umanjkalo tudi najmanj 105.000 postelj na intenzivni negi.« Čeprav virus še vedno kroži med Francozi, a ne v vseh regijah enako intenzivno, je že čas za novo protivirusno poglavje po logiki: »najprej zaščiti, zatem testirati in na koncu osamiti«.
Za dobro ljudi od 11. maja naprej
Strategija odpiranja Francije je resda nacionalna, vendar se bo predsednik vlade že jutri srečal s predstavniki lokalnih oblasti, v četrtek pa še s socialnimi partnerji s ciljem doreči, kako zapovedane pristope po 11. maju prilagajati različnim razmeram na terenu.
Vsesplošno naj bi v tej prvi fazi rahljanja ukrepov poskrbeli za okrog 700.000 testiranj na teden; toliko zato, ker pričakujejo med 1000 in 3000 novih okužb na dan. Vsak okuženi Francoz se bo moral potem za 14 dni umakniti bodisi v samoizolacijo na domu, in z njim vred celotno gospodinjstvo, bodisi v za to predvidene kapacitete.
Prav tako od takrat bo spet tekel javni promet v mestih, vendar bodo morali potniki spoštovati fizično razdaljo in obvezno nositi masko. Istočasno naj bi odprli še vrtce (skupine po deset otrok) ter razrede za najmlajše, medtem ko naj bi se starejši šolarji vrnili v klopi po 18. maju, šele konec maja pa naj bi politično odločili, kako bo z gimnazijci ter kako z odpiranjem kavarn in restavracij.
Premiki po državi, daljši od sto kilometrov, v prvi fazi ne bodo dovoljeni, razen profesionalno ali zaradi neodložljivih družinskih zadev ... Predsednik vlade Philippe je, med drugim, še poudaril, da bodo plaže zaprte vsaj do začetka junija, medtem ko bodo od 11. maja parki in vrtovi odprti samo v varnih departmajih, kakor bodo povsod še naprej prepovedani skupinski in dvoranski športi. Tudi v velike muzeje, galerije, dvorane ... ne bo mogoče, zato pa bo možno v knjižnice in manjše muzeje. Velika zborovanja bodo prepovedana vsaj do septembra, dovoljena manjša bodo od sredine maja omejena na največ deset ljudi, pred 2. junijem prav tako ne bo verskega obredja.
Očitki o siromašenju demokracije
V pandemiji se je proti francoski vladi zelo ubrano povezala opozicija, od radikalno leve do skrajno desne, ki je nasprotovala že nocojšnjemu glasovanju o rahljanju strogih ukrepov o omejitvi gibanja oziroma takoj po tem, ko je način, kako naj bi vse to potekalo v praksi, v narodni skupščini predstavil Philippe. Kot ni malo kritik, sta predsednik Emmanuel Macron in predsednik vlade, menda pohitela zato, da bi se izognili predolgemu parlamentiranju; medtem gre opoziciji in nič manj delu javnosti marsikaj v nos, od mask do digitalnega sledenja virusu prek aplikacije StopCovid. Ne manjka niti počez očitkov, češ oblast zlagoma odpira javno življenje, zato da bi lahko po drugi strani vse bolj zamejevala demokracijo.
