Zakaj smo pandemiji izpostavljeni bolj kot kdaj prej

Grožnja zdravju: Rast prebivalstva, krčenje življenjskega prostora živali, globalni turizem ... vodijo v neizogibno širjenje bolezni.
Fotografija: Tekma Interja in bolgarskega Ludogorca v okviru Evropske lige na zaradi koronavirusa praznem milanskem San Siru. FOTO: Reuters
Odpri galerijo
Tekma Interja in bolgarskega Ludogorca v okviru Evropske lige na zaradi koronavirusa praznem milanskem San Siru. FOTO: Reuters

Po kriterijih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je pandemija epidemija, ki izpolnjuje naslednje pogoje: bolezen je za določeno populacijo nova, pri ljudeh povzroča resne zdravstvene težave, med njimi se širi z lahkoto in pogosto.

Pri izbruhu covida-19 se v WHO otepajo besede pandemija, saj ta povzroča »nepotreben in neupravičen strah in stigmo ter ohromitev sistemov«. »Lahko bi tudi signalizirala, da virusa ne moremo obvladovati, kar ni res. Ta boj lahko dobimo, če naredimo, kar je treba,« je dejal generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus.



V večini primerov velja: čim bliže so ljudje, večje je tveganje. A ni vedno tako preprosto. Na svetu smo varni le toliko, kolikor je varna najšibkejša država, nalezljive bolezni pa ne spoštujejo meja. WHO je vsak mesec opozorjena na stotine izbruhov, ki jih nato preišče in uporabi za napoved možnosti večjih težav.

Strokovnjaki za javno zdravje menijo, da obstaja nevarnost večjih izbruhov bolezni, kot smo jih že preživeli (sars, prašičja gripa, ebola, zika ...). Ogrožajo nas številni vidiki sodobnega življenja.

»Nobena država ne bi smela misliti, da se ne bo okužila. To bi lahko bila usodna napaka,« opozarja prvi mož Svetovne zdravstvene organizacije Tedros Adhanom Ghebreyesus. FOTO: Reuters
»Nobena država ne bi smela misliti, da se ne bo okužila. To bi lahko bila usodna napaka,« opozarja prvi mož Svetovne zdravstvene organizacije Tedros Adhanom Ghebreyesus. FOTO: Reuters






Tekma Interja in bolgarskega Ludogorca v okviru Evropske lige na zaradi koronavirusa praznem milanskem San Siru. FOTO: Reuters
Tekma Interja in bolgarskega Ludogorca v okviru Evropske lige na zaradi koronavirusa praznem milanskem San Siru. FOTO: Reuters


• Naraščajoče število prebivalstva in urbanizacija


V mestnem okolju živi, se prehranjuje in dela množica ljudi, s tem pa je večja tudi možnost, da se bolezen hitreje širi po zraku, z umazano vodo ali prek živali (komarjev).
 

• Uničevanje življenjskega okolja živali


Z naraščanjem števila prebivalstva narašča potreba po ozemlju, s tem prihaja do stikov z živalmi in novih okužb. Hemoragična mrzlica lassa se je v zahodni Afriki pojavila, ko so gozdni glodavci ostali brez svojega življenjskega prostora. Z uničenjem gozdov zaradi kmetijstva živali niso imele iti kam drugam kot v domove ljudi.
 

• Podnebne spremembe


Poplave ustvarjajo idealne razmere za izbruh bolezni, ki se prenašajo z vodo (kolera), in za prenašalce bolezni, kot so komarji, v nove kraje. Zaradi podnebne otoplitve se v morjih spreminjajo migracijske poti rib, zato so tudi ptice (ki prenašajo ptičje viruse) vse bliže kopnemu, s tem pa tudi ljudem.
 

• Globalni turizem


Razmeroma močno svetovno gospodarstvo, rastoči srednji razred, tehnološki napredek, cenovno ugodna potovanja in lažje pridobivanje vizumov so pripomogli k petodstotni rasti mednarodnih prihodov turistov, na 1,4 milijarde leta 2018 (deveto zaporedno leto rasti), piše v lani izdanem poročilu Svetovne turistične organizacije. Več potovanj pa pomeni tudi večje možnosti za okužbe.
 

• Državni konflikti


Izbruhi bolezni lahko države z oslabljenimi zdravstvenimi sistemi popolnoma paralizirajo. Z epidemijo ebole leta 2014 so Sierra Leone, Gvineja in Liberija skoraj doživele kolaps.
 

• Premalo zdravnikov in medicinskega osebja


Poleg šibkih zdravstvenih sistemov imajo države, v katerih obstaja večja verjetnost za izbruhe bolezni, tudi manj zdravnikov in medicinskih sester za zdravljenje prebivalstva. Večina se jih je zaradi boljših razmer odpravila drugam. Statistika WHO kaže, da več kot 45 odstotkov držav članic poroča, da imajo manj kot enega zdravnika na 1000 prebivalcev.
 

• Hitrejša komunikacija povečuje tveganje za paniko


Strokovnjaki menijo, da se v informacijski dobi z novimi ravnmi komunikacije tudi stopnja strahu spreminja, več pa je tudi načinov za njegovo širjenje, je poročal CNN. Instantna komunikacija omogoča tudi širjenje lažnih novic, ki lahko sprožijo paniko.

Preberite še:

Komentarji: