V dolini Neretve buri duhove gradnja avtocestnega koridorja, vrednega štiri milijarde evrov, ki bo bolje povezal BiH z Evropo. Kamen spotike je nova trasa zaradi razlastitve srbskih povratnikov in približevanja BiH k Natu. V zakulisju poteka politična trgovina.
Povratniki v naseljih Kosor, Malo Polje, Lakiševine in Ortiješ nasprotujejo gradnji avtoceste na trasi koridorja Mostar jug–Buna. Mestna oblast pritiska na povratnike, ki jih ni vključila v načrtovanje trase. Katastrska služba Mostarja ob drugih kršitvah upravnega postopka pošilja odločbe na naslove že preminulih. Po mnenju zastopnika civilne pobude Milenka Krčuma odločbe nimajo pravnega učinka, ker bi morala mestna uprava identificirati lastnike, če posega v njihovo premoženje.
Razlastitev srbskih povratnikov
V javnem podjetju Avtoceste Federacije BiH (FBiH) trdijo, da ne posegajo v pravice lastnikov, ker bodo njihove parcele le presekali na dva dela. Tako poskušajo obiti zakon o ekspropriaciji, po katerem bi morali odkupiti celotne parcele, če lastnikom ni v interesu, da ohranijo tako razkosano premoženje. Podjetje bo tako bistveno ceneje odkupilo zemljišča na trasi, ki so jo začrtali politični očetje. Na račun mrtvih, ki se ne bodo pritožili, se oblast v javnosti trudi ustvariti vtis, da dela po pravilih.
Zakonov nista kršila le javno podjetje in mestna uprava, temveč tudi parlament in ministrstvi za prostorsko ureditev ter za okolje in turizem v FBiH. Direktor podjetja
Adnan Terzić je postregel s podatkom, da so v okviru procesa ekspropriacije rešili več kot 200 zadev skladno z odločitvijo FBiH, da razglasi javni interes na tem območju. Povratniki so sprožili sodne procese zaradi varovanja pravice do zasebne lastnine, pravice na dom in ustavne pravice na vrnitev beguncev in razseljenih oseb.
V naseljih na trasi večinoma živijo povratniki srbske narodnosti, njihovo vrnitev na domove pa so pretežno financirali mednarodni in evropski skladi. Kot je za
Delo pojasnila
Amna Popovac, se morajo povratniki, ki so obnovili svoja posestva, po 23 letih spet boriti za osnovne pravice. Prvotno bi morala avtocestna trasa potekati po državnem zemljišču prek Podveležja, poslanci parlamenta pa so se čez noč odločili, da jo bodo spustili v dolino Neretve prek zemljišč povratnikov, čeprav je mednarodna skupnost za njihovo vrnitev namenila četrt milijarde evrov.
Avtocesta na vojaškem premoženju
Civilna pobuda je o nepravilnostih obvestila Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) in Evropsko investicijsko banko (EIB), ki še nista odobrili sredstev za novo traso. Globalna mreža CEE Bankwatch Network je opozorila evropske banke, naj ne razsipajo denarja za ta projekt, ne da bi prej prisluhnili ljudem, ki tam živijo. Njihova študija kaže, da bo nova trasa negativno vplivala na okolje, predvsem pa bi bilo treba raziskati njen vpliv na biotsko raznovrstnost v zavarovani reki Buni. Bankwatch je opozoril, da o novi različici prostorskega načrta ni bilo nobenega posvetovanja, oblast pa je lani zlorabila covid-19 za omejitev javne obravnave presoje vplivov na okolje družbe ESIA.
Prvak Zveze neodvisnih socialdemokratov (SNSD) Milorad Dodik je proti članstvu BiH v Natu. Foto: Tomi Lombar
Nova trasa avtoceste poteka tudi čez vojaško letališče Ortiješ, kar bo BiH še bolj oddaljilo od članstva v Natu. Kot je pojasnila Amna Popovac, gre za eno od treh letališč v BiH, ki ima podzemno parkirišče za približno 20 vojaških letal in zadovoljuje standarde Nata. Sodni spor je lani sprožilo tudi novo obrambno ministrstvo BiH, vendar še ni končan, tako kot ne vpis vojaške lastnine. To je v interesu politikov, kot je prvak Zveze neodvisnih socialdemokratov (SNSD)
Milorad Dodik, ki je proti članstvu BiH v Natu in za slabitev države. Na njegovi strani je HDZ BiH v zameno za podporo za vzpostavitev tretje hrvaške entitete v BiH.
