Zaslišala se je himna Bog, obvaruj kralja
»Kot je kraljica storila z neomajno vdanostjo, se tudi jaz slovesno zavezujem, da bom v preostalem času, ki mi ga Bog podeli, podpiral ustavna načela našega naroda,« je kralj Združenega kraljestva in 14 držav Commonwealtha Karel III. sporočil v prvem nagovoru javnosti iz Buckinghamske palače.
»Kjerkoli že živite v Združenem kraljestvu in ozemljih po vsem svetu, ne glede na vaše poreklo ali prepričanja, si bom prizadeval, da vam bom služil zvesto, s spoštovanjem in ljubeznijo, kot sem vse življenje,« je nadaljeval v sicer vnaprej posnetem govoru. Začel ga je z besedami globoke žalosti in hvaležnosti ljubljeni materi, kraljici Elizabeti II., ki da je bila vse življenje navdih in zgled vsej družini. Dodal je, da računa na ljubečo pomoč »svoje drage žene Camille«, ki je postala kraljica soproga, princa Williama in njegovo ženo Catherine – prevzela sta tudi dolžnosti vojvode in vojvodinje Cornwallskih –, pa imenoval za valižanskega princa in princeso. Izrazil je še ljubezen doprinca Harryja in njegove žene Meghan ter sklenil z besedami, da naj mami, ki je na svoji zadnji poti proti očetu, ob počitku pojejo angeli.
V prvem dnevu kraljevega službovanja se je s Škotske včeraj s Camillo vrnil v London, kjer je pozdravil množico pred Buckinghamsko palačo, se sestal s predsednico vlade Liz Truss ter udeležil spominskega bogoslužja v katedrali svetega Pavla. Prvič se je zaslišala tudi himna Bog, obvaruj kralja. V državi se je medtem začelo obdobje nacionalnega žalovanja za preminulo kraljico, ki bo pokopana predvidoma prihodnji konec tedna v kapeli svetega Jurija na Windsorskem gradu.
Ob smrti Elizabete II. so tudi na britanskem veleposlaništvu v Ljubljani odprli žalno knjigo; vanjo se bo mogoče vpisati v soboto od 10. do 14. ure ter od ponedeljka do petka od 10. do 16. ure.
Človek intelektualne strasti
Pred Karlom III. je tako priložnost služiti ljudstvu z najvišjega položaja ustavne monarhije, na katerega se je pripravljal večino svojega življenja, a stopa v vlogo, zaznamovano z več kot 70-letno zapuščino njegove matere kraljice Elizabete II. Zaradi njegovih pogosto tudi javno izraženih stališč in okoljskega aktivizma se postavljajo vprašanja, kakšen kralj bo in kakšna bo poslej monarhija, čeprav je skeptike že v dokumentarnem filmu ob 70. rojstnem dnevu pred skoraj štirimi leti miril, da se zaveda, da sta prestolonaslednik in monarh dve zelo različni vlogi.
Medtem ko je v letošnji javnomnenjski raziskavi YouGov več kot 80 odstotkov vprašanih kraljičino delo ocenilo za dokaj dobro ali zelo dobro, je slaba tretjina menila, da princ Charles ne bi bil dober kralj, skoraj enak delež pa, da bi bil. Kolumnist Guardiana Simon Jenkins je prepričan, da bo zelo drugačen vladar, tudi zato ker je zelo drugačen od matere, a da ne bo želel izdati njene zapuščine.
Zaradi mnenj Karla III. »o skoraj vsaki zadevi pod soncem« bi po kolumnistovem mnenju marsikje lahko vzniknili problemi, ni izključil niti, da bi kralj tedenska srečanja s premierko Liz Truss lahko razumel kot odprto priložnost, da jo napade s svojimi pogledi. Označil ga je za »človeka intelektualne strasti, kraljevskega Davida Attenborougha«, ki pa je ranljiv zaradi privlačne prisotnosti sina, prestolonaslednika Williama. »Kjer bi novi monarh lahko nedvomno pustil pečat, je reforma podobe monarhije,« je zapisal Jenkins. Pravi, da se govori, da Karel III. želi Buckinghamsko palačo spremeniti v kraljevo pisarno in muzej ter obdržati Clarence House kot londonski dom. Priljubljena gesta bi bila združitev velikih zasebnih vrtov palače z Green Parkom in oblikovanje zelenega koridorja od Whitehalla do Kensingtonske palače.
Tudi po mnenju Roberta Hazlla z University College London, ki ga je povzela agencija AFP, bo šla monarhija pod Karlom III. skozi preizkušnjo, nevtralnost pa da bo hitro na preizkušnji, saj si škotski nacionalisti prizadevajo za ponovni referendum za neodvisnost. Vendar bo Karlu III. pomagal »zelo močan čut za javno službo in dolžnost«.
V britanski politični organizaciji Republic, ki je sredi lanskega leta začela kampanjo za odpravo monarhije, ga vidijo kot veliko prelomnico, Barbadosu, ki je novembra lani prekinil ustavno vez z britansko monarhijo, pa da bi lahko sledili še drugi. Takšno odločitev, denimo, podpira 56 odstotkov Jamajčanov, jamajška vlada pa je že lani napovedala načrte za zahtevo odškodnin zaradi prisilne odvedbe okoli 600.000 Afričanov, ki so britanskim lastnikom prinesli bogastvo. Jamajška borka za odškodnine Rosalea Hamilton je za Reuters povedala, da izjave princa Charlesa (zdaj kralja Karla III.) letos v Kigaliju o njegovem osebnem obžalovanju suženjstva vlivajo »upanje«.
Kmetovalec in zaščitnik kulturne dediščine
Leta 2013 je bilo razkrito, da je imel princ Charles v treh letih 36 sestankov z vladnimi ministri, od tega sedem s premierom Davidom Cameronom. Dve leti pozneje je vrhovno sodišče razsodilo, da javno lahko objavijo več kot 40 pisem njegove korespondence oziroma njegovih pomočnikov z ministri. Teme so segale od cenovno dostopnih podeželskih hiš in kakovostne hrane v bolnišnicah do ohranjanja zgodovinskih zgradb do virov za britanske enote v Iraku in skrbi za usodo ene vrste rib. Sicer pa je princ Charles leta 2014 povzročil celo diplomatski spor, ko je v zasebnih komentarjih, ki so prišli v javnost, po ruski aneksiji Krima ruskega predsednika Vladimirja Putina primerjal z Adolfom Hitlerjem. Tudi junija letos je izzval nasprotovanje ministrov, potem ko so poročali, da naj bi kritiziral vladno politiko pošiljanja prosilcev za azil v Ruando.
Kot okoljevarstvenik, kmetovalec in zaščitnik kulturne dediščine je v zadnjih letih svaril, da podnebne spremembe netijo vojne, terorizem in množične migracije. Januarja 2020 je na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu zbodel z vprašanjem: »Kaj pomaga vse dodatno bogastvo na svetu, pridobljeno z običajnim poslovanjem, če z njim ne morete storiti ničesar, razen opazovati, kako gori v katastrofalnih razmerah?« Svoja načela je uresničil z znamko ekoloških izdelkov Duchy Originals, tradicionalna načela urbanističnega načrtovanja pa s Poundburyjem, podaljškom srednjeveškega mesta Dorchester v jugozahodni Angliji, ki ga je začel leta 1987 in ki naj bi bil dokončan čez tri leta.
