ZDA prve, Nemčija tretja, Slovenija na 35. mestu
Naša država odlične ocene dobiva pri makroekonomski stabilnosti in dobre tudi pri zdravstvu, gospodarski dinamiki in inovativni spodobnosti.
Odpri galerijo
Avtorji raziskave poudarjajo, da gradnja konkurenčnosti potrebuje veliko časa, a se lahko relativno hitro zmanjša. FOTO: Shutterstock
Berlin – Nemčija je na samem vrhu svetovne inovativnosti, zato si je osrednja evropska država prislužila tretje mesto na letošnji lestvici gospodarske konkurenčnosti Svetovnega gospodarskega foruma WEF. Pred njo so ZDA in Singapur, pogosto najboljša Švica pa se je tokrat uvrstila šele na četrto mesto. Slovenija je na 35. mestu.
Naša država odlične ocene dobiva pri makroekonomski stabilnosti in dobre tudi pri zdravstvu, gospodarski dinamiki in inovativni spodobnosti, a jo od vzhodnoevropskih držav na skupni lestvici vseeno precej prehitevata Češka in Estonija, od drugih primerljivih tudi Portugalska ali Islandija. A so številne države uvrščene tudi za nami, med njimi Malta, Poljska, Tajska, Litva, Slovaška, Latvija, Rusija, Ciper, Madžarska ter Srbija na 65. mestu ali Hrvaška na 68. Zaradi nove metodologije preučevanja konkurenčnosti so zelo zadovoljni v Nemčiji, saj so bili lani na komaj petem mestu, zdaj pa prehitevajo celo doslej zelo pogosto najboljšo Švico. Pri celotnem procesu inovacij od ideje do njene uresničitve, ki so ga skupaj z nekaterimi drugimi standardi dodali k svojim meritvam, se je osrednja evropska država dvignila nad 140 preučevanih držav, poleg tega pa se izkazuje z makroekonomsko stabilnostjo, visokim nivojem izobrazbe in izučenosti zaposlenih ter velikostjo svojega trga.
Avtorji raziskave nove metodologije poudarjajo tudi pri odločanju za ZDA kot gospodarsko najbolj konkurenčno državo sveta. Odprtost poslovnega sveta za disruptivne ideje, digitalne spretnosti prebivalstva in nizka hierarhičnost v podjetjih po njihovem prepričanju dodajajo točke k že doslej visoki konkurenčnosti ameriškega gospodarstva in državo prvič po letu 2008 uvrščajo na sam vrh lestvice svetovne konkurenčnosti WEF. Zaradi velikosti svojega trga in številnosti prebivalstva največja tekmica Kitajska je na njem šele na osemindvajsetem mestu, pred azijsko velikanko so poleg že omenjenih držav tudi Japonska, Nizozemska, Velika Britanija, Švedska, Danska, Finska, Kanada, Tajvan, Avstralija, Južna Koreja, Norveška, Francija, Nova Zelandija, Luksemburg, Izrael, Belgija, Avstrija, Malezija, Španija in Združeni arabski emirati.
Pri poročilu o ZDA pa avtorji raziskave vendarle poudarjajo, da gradnja konkurenčnosti potrebuje veliko časa, a se lahko relativno hitro zmanjša, in navajajo tveganja kot carinske spremembe, padanje zaupanja v neodvisnost sodnega sistema, naraščajoča neenakost dohodkov ali težje zaposlovanje tujih talentov. »Sedanji in prejšnji ameriški voditelji so lahko upravičeno ponosni na položaj svoje države v svetu, pravi izziv pa je njegova ohranitev v prihodnosti.«
Naša država odlične ocene dobiva pri makroekonomski stabilnosti in dobre tudi pri zdravstvu, gospodarski dinamiki in inovativni spodobnosti, a jo od vzhodnoevropskih držav na skupni lestvici vseeno precej prehitevata Češka in Estonija, od drugih primerljivih tudi Portugalska ali Islandija. A so številne države uvrščene tudi za nami, med njimi Malta, Poljska, Tajska, Litva, Slovaška, Latvija, Rusija, Ciper, Madžarska ter Srbija na 65. mestu ali Hrvaška na 68. Zaradi nove metodologije preučevanja konkurenčnosti so zelo zadovoljni v Nemčiji, saj so bili lani na komaj petem mestu, zdaj pa prehitevajo celo doslej zelo pogosto najboljšo Švico. Pri celotnem procesu inovacij od ideje do njene uresničitve, ki so ga skupaj z nekaterimi drugimi standardi dodali k svojim meritvam, se je osrednja evropska država dvignila nad 140 preučevanih držav, poleg tega pa se izkazuje z makroekonomsko stabilnostjo, visokim nivojem izobrazbe in izučenosti zaposlenih ter velikostjo svojega trga.
Avtorji raziskave nove metodologije poudarjajo tudi pri odločanju za ZDA kot gospodarsko najbolj konkurenčno državo sveta. Odprtost poslovnega sveta za disruptivne ideje, digitalne spretnosti prebivalstva in nizka hierarhičnost v podjetjih po njihovem prepričanju dodajajo točke k že doslej visoki konkurenčnosti ameriškega gospodarstva in državo prvič po letu 2008 uvrščajo na sam vrh lestvice svetovne konkurenčnosti WEF. Zaradi velikosti svojega trga in številnosti prebivalstva največja tekmica Kitajska je na njem šele na osemindvajsetem mestu, pred azijsko velikanko so poleg že omenjenih držav tudi Japonska, Nizozemska, Velika Britanija, Švedska, Danska, Finska, Kanada, Tajvan, Avstralija, Južna Koreja, Norveška, Francija, Nova Zelandija, Luksemburg, Izrael, Belgija, Avstrija, Malezija, Španija in Združeni arabski emirati.
Pri poročilu o ZDA pa avtorji raziskave vendarle poudarjajo, da gradnja konkurenčnosti potrebuje veliko časa, a se lahko relativno hitro zmanjša, in navajajo tveganja kot carinske spremembe, padanje zaupanja v neodvisnost sodnega sistema, naraščajoča neenakost dohodkov ali težje zaposlovanje tujih talentov. »Sedanji in prejšnji ameriški voditelji so lahko upravičeno ponosni na položaj svoje države v svetu, pravi izziv pa je njegova ohranitev v prihodnosti.«
