Zelenski: Kancler Scholz, podrite ta zid
Če so nemški poslanci pričakovali le pohvale in zahvale Nemčiji pri podpori Ukrajini, so se med nagovorom ukrajinskega predsednika Volodomirja Zelenskega morali počutiti nelagodno. Predsednik Zelenski je med vrsticami bundestagu dal vedeti, da Nemčija ni naredila dovolj, predvsem zato, ker še naprej uvaža energente iz Rusije, pa tudi zaradi poznega ukrepanja s sankcijami in dobavo orožja. Zelenski je nemškega kanclerja Olafa Scholza ob tem pozval, naj podre zid med svobodo in nesvobodo, ki poteka med EU in Ukrajino.
Ukrajinski predsednik Zelenski se je na govor nemškim poslancem očitno zelo dobro pripravil in vojno v Ukrajini zgodovinsko jasno umestil. Ko je govoril o boju med svobodo in nesvobodo, ki poteka v vojni v Ukrajini, se je navezal na besede nekdanjega ameriškega predsednika Ronalda Reagana: »Gospod Gorbačov, podrite ta zid!« Tako danes kot pred več kot tremi desetletji je šlo za boj med svobodo zahodno od takrat berlinskega zidu in nesvobodo vzhodno od zidu. Le da tokrat ta zid, tako Zelenski, poteka na meji med EU in Ukrajino, ki ji želi ruski predsednik Vladimir Putin preprečiti življenje v svobodi.
Zelenski se je v nagovoru sicer zahvalim vsem Nemcem, tistim, ki pomagajo beguncem, kot tudi politikom, ki so podprli sankcije proti Rusiji, in tistim, ki podpirajo embargo na uvoz energentov iz Rusije ter vstop Ukrajine v EU. A hkrati je bil jasen: sankcije in drugi ukrepi so prišli prepozno. Hkrati pa številni koncerni še vedno poslujejo z Rusijo in tako financirajo vojno. »Opozarjali smo, da je Severni tok 2 priprava na vojno,« je Nemčijo okrcal Zelenski in dodal, da z vsakim dnem, ko Zahod ne sprejme pravih odločitev, zid med svobodo in nesvobodo postaja trdnejši. Morda svet tega še ne vidi dovolj dobro, je še dejal ukrajinski predsednik, ki je ob koncu govora požel stoječe ovacije.
Zahtevajo Schröderjevo izključitev
Kritike na račun Nemčije niso za lase privlečene. Zdaj je že jasno, da je bil projekt Severni tok 2 napačna politična odločitev, ki je Nemčijo spravila v izjemno nehvaležen položaj pri uvajanju sankcij proti Rusiji. Še dodatno zoprno je dejstvo, da je imel od tega projekta velike koristi nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder, ki se še vedno ni distanciral od ruskega predsednika Putina. To je težko senco vrglo tudi na SPD, zaradi česar se množi število lokalnih odborov stranke, ki zahtevajo njegovo izključitev iz SPD. Ali se bo to tudi zgodilo, ni jasno, a pritisk z vsakim dnem narašča.
Vojna v Ukrajini je v Nemčiji pustila velik pečat, kar je razvidno tudi iz predloga zadolževanja proračuna za letos. Država se bo zaradi posledic vojne in deloma še vedno posledic koronske krize zadolžila za dodatnih 200 milijard evrov. Ob tem bo vsaj sto milijard evrov šlo za opremljanje vojske in tudi za okrepitev kibernetske varnosti. A minister za finance Christian Lindner je ob predlaganem dodatnem zadolževanju že napovedal, da bodo negativne posledice vojne v Ukrajini na nemško gospodarstvo zahtevale še dodatne zadolžitve. Številke še niso znane, a dodatni dolgovi naj bi bili namenjeni subvencijam in drugim pomočem gospodarstvu in gospodinjstvom zaradi skokovite rasti cen energentov.
Minister Lindner je te dni obljubil popust na gorivo, ki naj bi ga prejeli vsi ob točenju goriva. Koliko bo ta znašal, še ni jasno, minister pa je omenjal celo 30 ali 40 centov pri litru goriva. Razliko v ceni bi pokrila država, kar pa je že sprožilo ogorčenje tako kanclerja Scholza kot ministra za gospodarstvo in podnebne politike Roberta Habecka. Oba ministru očitata, da se ni posvetoval z drugimi člani vlade. Ukrep, ki je sicer birokratsko nezahteven, je deležen kritik tudi zato, ker je namenjen vsem, in ne le socialno šibkejšim in podjetjem, ki jih tepejo visoke cene goriv.
