Zelenski: Zdaj je dobra priložnost za konec vojne

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil optimizem glede možnosti za končanje vojne z Rusijo, potem ko je Kijev sprejel ameriški predlog za 30-dnevno premirje. Moskva je sicer pripravljena na pogovor, a zahteva izpolnitev določenih pogojev, piše Reuters.

»Imamo pravo priložnost, da to vojno končamo hitro in zagotovimo trajen mir. Naši evropski partnerji so nam dali jasna varnostna zagotovila,« je Zelenski zapisal na družbenem omrežju X. Po njegovih besedah je tišina na bojišču prvi korak k resničnemu koncu spopadov.

Kljub temu Zelenski opozarja, da bo Rusija premirje izkoristila za odlašanje in si prizadevala podaljšati vojno, če ne bo pod zadostnim pritiskom. »Če bodo ZDA ostale odločne, ne bodo dovolile, da se Rusija igra s časom. Če pa se bodo sprejeli le blagi ukrepi, bo Moskva proces zavlekla,« je dejal na novinarski konferenci.

Ključna bo podpora ZDA

Zelenski meni, da bi bilo premirje mogoče učinkovito nadzirati s pomočjo ameriških satelitov in obveščevalnih podatkov. Po srečanju ameriških in ukrajinskih predstavnikov v Savdski Arabiji so ZDA obnovile deljenje obveščevalnih podatkov in vojaško pomoč, kar je izboljšalo ukrajinske pogajalske pozicije.

»Vprašanje ozemlja bo ključno pri nadaljnjih pogovorih,« je poudaril Zelenski. Po njegovih besedah bi lahko premirje ustvarilo priložnost za končno rešitev spora, vendar bo potreben dolgotrajen dialog, ki bo zelo zahteven.

Ruske sile trenutno nadzorujejo skoraj petino ukrajinskega ozemlja in so v zadnjih mesecih napredovale predvsem v regiji Doneck. Kremelj zahteva, da Ukrajina trajno prizna rusko suverenost nad Krimom in štirimi drugimi okupiranimi regijami, kar pa Kijev odločno zavrača.

»Premirje je prvi korak, ki lahko omogoči konec vojne. Toda vprašanje teritorija bo odločilni element pri iskanju dolgoročne rešitve,« je poudaril ukrajinski predsednik.

Ob tem je dodal, da se z zavezniki pogovarja tudi o prihodnjih varnostnih jamstvih in gospodarski podpori Ukrajini. Kot eno ključnih zahtev je izpostavil popolno zaščito ukrajinskega zračnega prostora, ki bi služila kot odvračalni mehanizem v morebitnem mirovnem sporazumu, še piše Reuters.

Putin predstavil svoje pogoje

Po tem, ko so bile včeraj ves dan oči svetovne javnosti uprte v odgovor Rusije glede predloga o 30-dnevni prekinitvi ognja, se zdaj vrstijo ugibanja o tem, kako naprej, ko je ruski predsednik Vladimir Putin v prekinitev ognja privolil, a pod določenimi pogoji. Rusija namreč zahteva zagotovila, da med 30-dnevnim premirjem Ukrajina ne bo izvajala mobilizacije, ne bo usposabljala vojakov in ne bo prejemala orožja.

V objavi na svojem družbenem omrežju truth social je Donald Trump pohvalil »dobre in produktivne pogovore« med Rusijo in ZDA. Obenem opozarja, da je na tisoče ukrajinskih vojakov »popolnoma obkoljenih« z rusko vojsko, zato so v »zelo slabem in ranljivem položaju«. Trump je še razkril, da je Putina zaprosil, naj prizanese ukrajinskim vojakom, saj bi sicer lahko prišlo do »grozljivega pokola, kakršnega svet ni videl vse od druge svetovne vojne«.

Ukrajinski generalštab je sicer trditve, da so ukrajinske sile v Kursku obkoljene, danes demantiral. Navedel je, da so svoje enote umaknili na zanje ugodnejše obrambne položaje. 

Ukrajinski predsednik Zelenski se je že včeraj odzval na besede ruskega voditelja. Označil jih je za predvidljive in manipulativne. Rusijo je obtožil, da hoče podaljševati vojno in odložiti mir. Dejal je, da »Putin noče neposredno reči ne, a v praksi pripravlja zavrnitev,« njegove besede povzema BBC.

»Vsi smo slišali Putinove zelo predvidljive, zelo manipulativne besede v odzivu na idejo o premirju,« je dejal Zelenski v svojem večernem nagovoru. »Kot smo vedno govorili, je edina, ki bo zavlačevala, edina, ki bo nekonstruktivna – Rusija,« je dejal po poročanju Guardiana. 

Zelenski je prepričan, da se Putin boji neposredno povedati ameriškemu predsedniku Trumpu, da hoče nadaljevati vojno. Ruskega predsednika je obtožil, da »postavlja takšne pogoje premirja, da se to ne bo izšlo oziroma da bo vojna trajala čim dlje«.

Rusija se strinja s predlogom o prekinitvi ognja, če bo vodil k dolgotrajnemu miru. FOTO: Maxim Shemetov/AFP

Iz Bele hiše je Trump spregovoril o ameriških pogajanjih z Rusijo in Ukrajino ter dejal, da so razpravljali o »veliko temah«. Trump je namignil, da so se ZDA in Ukrajina pogovarjale o »delih ozemlja, ki bi ostali oziroma bili izgubljeni, ter o vseh drugih elementih končnega dogovora«.

Trump je dejal, da je Ukrajina v pogovorih omenila tudi članstvo v Natu. »Razpravljamo o konceptih ozemlja, ker nočemo izgubljati časa s premirjem, če to v praksi ne bo pomenilo nič,« je dejal Trump. »Zato smo predstavili, kaj lahko in česa ne morejo dobiti. Zdaj bomo videli, ali je Rusija pripravljena to sprejeti. Če ni, bo to razočaranje za ves svet.« Dejal je tudi, da je pripravljen govoriti s Putinom.

Na vprašanje, ali ima kakšno vzvodno moč, da bi Rusijo prisilil v sprejetje premirja, je Trump dejal, da jo ima, vendar ni hotel razkriti podrobnosti. Že pred ruskim odgovorom je povedal, da bi lahko sprejel »finančne ukrepe, ki bi bili za Rusijo slabi«, če premirje ne bo doseženo. A pri tem ni pojasnil, ali s tem misli na nove sankcije ali morebiti carine.

Kijev med prekinitvijo ognja ne bi smel nabavljati orožja in krepiti vojske. FOTO: Alina Smutko/Reuters

Putin s savdskim princem o rešitvah za vojno

Iz Kremlja so danes sporočili, da se je Putin po telefonu pogovarjal s savdskim kronskim princem Mohamedom bin Salmanom. Razpravljala sta predvsem o prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini. Salman je zagotovil, da Savdska Arabija podpira vse pobude za politično rešitev konflikta v Ukrajini.

Putin je kronskemu princu povedal, da ceni posredniška prizadevanja Savdske Arabije, ki je doslej na temo vojne v Ukrajini gostila ločeni srečanji med ameriško in rusko ter ameriško in ukrajinsko delegacijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Salman je medtem poudaril, da Savdska Arabija podpira vse pobude za politično rešitev konflikta v Ukrajini. Voditelja sta razpravljala tudi o dvostranskem sodelovanju med državama in njegovem pomenu za stabilnost svetovnega naftnega trga, je še sporočil Kremelj.

Države G7 si na srečanju v Kanadi prizadevajo za enotno stališče glede Ukrajine

Enotno stališče glede Ukrajine pa poskušajo doseči tudi zunanji ministri skupine najrazvitejših držav G7 na srečanju v kanadskem mestu Charlevoix, ki se je začelo v četrtek, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Enotnost skupine, ki jo sestavljajo Kanada, Francija, Nemčija, Italija, Japonska, Združeno kraljestvo in ZDA, je močno omajala vrnitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Belo hišo. Trump se je v zadnjem času zbližal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in vodi trgovinsko vojno proti doslej tesnim zaveznikom ZDA.

Kanadska zunanja ministrica Melanie Joly, katere država trenutno predseduje G7, je ob odprtju zasedanja pozvala velesile, naj ob ruski agresiji v Ukrajini še naprej podpirajo Kijev, da bi dosegli pravičen in trajen mir v Ukrajini. Tiskovni predstavnik japonskega zunanjega ministrstva Tošihiro Kitamura je izrazil upanje, da bo skupina G7 dosegla izjavo o enotnosti glede Ukrajine. »Če tega ne bomo storili, bo to koristilo le državam, kot sta Kitajska in Rusija,« je dejal.

Diplomatski vir je za agencijo AFP ocenil, da je do dogovora še daleč. »Vsi opazujejo drug drugega, vsi vztrajajo pri svojih stališčih, vendar ne prehajajo v ofenzivo,« je dejal.