Zimsko uspavanje konjunkture v Evropi

Inflacija, ki čedalje vse bolj skrbi državljane, naj bi se z lanskih 2,6 zvišala na 3,5 odstotka, prihodnje leto pa padla pod dva odstotka.
Fotografija: Analitiki evropske komisije ugotavljajo, da je bila v Sloveniji rast močna v vseh komponentah, zlasti pa pri investicijah. Gradbena dela na železniški postaji Tivoli v Ljubljani. FOTO: Jure Eržen/Delo
Odpri galerijo
Analitiki evropske komisije ugotavljajo, da je bila v Sloveniji rast močna v vseh komponentah, zlasti pa pri investicijah. Gradbena dela na železniški postaji Tivoli v Ljubljani. FOTO: Jure Eržen/Delo

Gospodarska rast v območju z evrom se bo  po lanskih 5,3 odstotka letos upočasnila na štiri odstotke, prihodnje leto pa bo znašala 2,7 odstotka. To izhaja iz zimske napovedi gospodarskih gibanj, ki jo je danes objavila evropska komisija.

Inflacija, ki čedalje vse bolj skrbi državljane in podjetja, naj bi se z lanskih 2,6 letos zvišala na 3,5 odstotka. Po napovedih Bruslja bo vrh dosežen v letošnjem prvem četrtletju s 4,8 odstotka. Nad tremi odstotki naj bi se gibala do tretjega četrtletja. Ker se bodo zmanjševali pritiski, ki izhajajo iz omejitev v ponudbi in visokih cen energije, naj bi v zadnjem četrtletju letos znižala na 2,1 odstotka. Prihodnje leto bo z 1,7 odstotka padla pod dvoodstotni cilj ECB.

image_alt
V krizi sprejeti ukrepi trajno spodkopavajo javne finance

»A negotovost in tveganja ostajajo visoki,« je opozoril evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni. Inflacija utegne biti višja, če se bodo cenovni pritiski prenesli s proizvodnih na potrošniške cene v večjem obsegu, kot je pričakovano. To bi še povečevalo tveganja učinkov drugega kroga.  

Rast slovenskega BDP letos rahlo pod povprečjem

V Sloveniji naj bi bila inflacija letos in prihodnje leto s 3,7 in 2,1 odstotka nad evrskim povprečjem. Lani je znašala dva odstotka. Zlasti visoka je bila konec leta, predvsem z rastjo energije pa tudi drugega blaga in storitev. Gospodarska rast v Sloveniji bo letos po lanskem močnem okrevanju (6,9 odstotka) s 3,8 odstotka malo pod povprečjem območja z evrom. Prihodnje leto naj bi bila s 3,6 odstotka nad njim. Jeseni so za letos še napovedovali več, 4,2 odstotka.

Analitiki evropske komisije ugotavljajo, da je bila v Sloveniji rast močna v vseh komponentah, zlasti pa pri investicijah. Uvoz je naraščal hitreje kot izvoz, kar je vodilo k temu, da je bil prispevek neto izvoza negativen. Rast se je v drugi polovici leta sicer začela ohlajati, a Slovenija je po BDP že v tretjem četrtletju dosegla stanje pred pandemijo.

Visoke cene in ozka grla

Hitro rastoče cene in ozka grla v ponudbi bodo po pričakovanjih Bruslja omejili slovensko rast na začetku leta. Visoka raven zaposlenosti in močna rast plač pa bosta krepili rast potrošnje. Naložbe bodo ostale visoke, tudi z javnimi naložbami ob podpori programa za okrevanja in odpornost. Dobro gospodarsko vzdušje, okrevanje zaposlovanja in nižja stopnja brezposelnosti so dobra podlaga za rast v letu 2022.

Tudi v EU je bila upočasnitev rasti v tretjem četrtletju močnejša kot po prejšnjih projekcijah. To pripisujejo krepitvi »vetra v prsi« z rastjo števila okužb s covidom-19, visokimi cenami energije in motnjami na ravni ponudbe. Pandemijo bo še vedno vplivala na rast, s pritiskom na zdravstvene sisteme in karantenami. Vpliv na proizvodnjo bodo imele težave v dobavah, vključno s polprevodniki. Tudi energija bo ostala dražja dlje kot po prejšnjih napovedih.

Preberite še:

Komentarji: