Zunanji ministri v Skopju in Tirani za širitev EU
Slovenski zunanji minister Anže Logar s kolegoma iz Avstrije in Češke pozval k širitvi EU na regijo.
Odpri galerijo
Slovenski zunanji minister Anže Logar meni, da dvostranska vprašanja ne bi smela biti vzrok za stalne blokade. FOTO: Blaž Samec/Delo
Zunanji ministri Slovenije, Avstrije in Češke, Anže Logar, Alexander Schallenberg in Jakub Kulhanek, so danes obiskali Albanijo, kjer so se med drugim v Tirani sestali z albansko zunanjo ministrico Olto Xhaçka. Podobno kot v soboto v Severni Makedoniji so tudi danes poudarili pomen širitve EU na Zahodni Balkan.
Širitev Evropske unije na Zahodni Balkan je po navedbah vodje avstrijske diplomacije zaradi »političnih, gospodarskih in kulturnih razlogov« v strateškem interesu vseh držav članic EU. »Šele takrat bomo premagali zgodovinsko delitev Evrope po drugi svetovni vojni,« je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA še dejal Schallenberg.
Avstrijski zunanji minister je tudi izrazil upanje, da se bo začetek pristopnih pogovorov z Albanijo in Severno Makedonijo začel junija, še v času portugalskega predsedovanja svetu EU. Obe državi sta v zadnjih nekaj letih naredili »domačo nalogo« in »dosegli izjemne stvari«, zato ni razloga za nadaljnje zamude, je še dejal Schallenberg.
Opozoril je, da odprta dvostranska vprašanja ne bi smela postati evropska. Podobno je po navedbah APA menil tudi vodja slovenske diplomacije Logar, ki je povedal, da velja za gorečega zagovornika in podpornika širitve EU na Zahodni Balkan.
Slovenski zunanji minister je še menil, da dvostranska vprašanja ne bi smela biti vzrok za stalne blokade. Vse prejšnje, sedanje in prihodnje države kandidatke morajo oziroma bi morale izpolnjevati merila, in kot take jih je treba ocenjevati, je še dejal Logar in dodal, da »če so merila izpolnjena, sledi naslednji korak. Vse drugo bi bilo nevarno.«
Kot smo že poročali, se je približevanje Severne Makedonije EU ustavilo ob vetu sosednje Bolgarije, ki zahteva, da Makedonci priznajo, da ima njihov jezik bolgarske korenine, da so kot narod nastali šele po drugi svetovni vojni, ko je bila Makedonija republika tedanje Jugoslavije, ter da spremenijo svoje zgodovinske učbenike in opis vloge Bolgarije v skupni zgodovini in se odrečejo zahtevam po manjšinskem statusu v Bolgariji.
Češki zunanji minister Kulhanek je menil, da je Albanija že veliko naredila na področju pravosodne reforme, pravne države ter boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu. »Postopek poteka, čeprav je treba še veliko narediti,« je še dejal vodja češke diplomacije in dodal, da bi bil začetek pristopnih pogovorov z Albanijo in Severno Makedonijo zagotovo spodbuda za celotno regijo.
Albanska zunanja ministrica Olta Xhaçka je poudarila, da je Albanija politično, gospodarsko in tudi na področju varnosti že zdaj tesno povezana z EU. »Vse, kar se dogaja pri nas, vpliva tudi na države EU,« je še dejala in opozorila, da bi morale vse države EU že samo zaradi varnostne politike v širitvi EU na Zahodni Balkan videti strateški interes.
Glede zaskrbljenosti zaradi omejitev svobode medijev v Albaniji je povedala, da je albanski parlament konec leta 2019 sprejel nove zakone, ki urejajo spletne medije. To je sprožilo kritike, a na koncu ni bilo sprememb, ki bi poslabšale svobodo medijev. Zato ni nobenega razloga, da bi še naprej odlašali z začetkom pristopnih pogajanj, je še dejala ministrica.
Širitev Evropske unije na Zahodni Balkan je po navedbah vodje avstrijske diplomacije zaradi »političnih, gospodarskih in kulturnih razlogov« v strateškem interesu vseh držav članic EU. »Šele takrat bomo premagali zgodovinsko delitev Evrope po drugi svetovni vojni,« je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA še dejal Schallenberg.
Upanje, da se bodo pristopni pogovori začeli junija
Avstrijski zunanji minister je tudi izrazil upanje, da se bo začetek pristopnih pogovorov z Albanijo in Severno Makedonijo začel junija, še v času portugalskega predsedovanja svetu EU. Obe državi sta v zadnjih nekaj letih naredili »domačo nalogo« in »dosegli izjemne stvari«, zato ni razloga za nadaljnje zamude, je še dejal Schallenberg.
Opozoril je, da odprta dvostranska vprašanja ne bi smela postati evropska. Podobno je po navedbah APA menil tudi vodja slovenske diplomacije Logar, ki je povedal, da velja za gorečega zagovornika in podpornika širitve EU na Zahodni Balkan.
Avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg je izrazil upanje, da se bo začetek pristopnih pogovorov z Albanijo in Severno Makedonijo začel junija, še v času portugalskega predsedovanja svetu EU. FOTO: Lisi Niesner/Reuters
Odriniti dvostranska vprašanja na stran
Slovenski zunanji minister je še menil, da dvostranska vprašanja ne bi smela biti vzrok za stalne blokade. Vse prejšnje, sedanje in prihodnje države kandidatke morajo oziroma bi morale izpolnjevati merila, in kot take jih je treba ocenjevati, je še dejal Logar in dodal, da »če so merila izpolnjena, sledi naslednji korak. Vse drugo bi bilo nevarno.«
Kot smo že poročali, se je približevanje Severne Makedonije EU ustavilo ob vetu sosednje Bolgarije, ki zahteva, da Makedonci priznajo, da ima njihov jezik bolgarske korenine, da so kot narod nastali šele po drugi svetovni vojni, ko je bila Makedonija republika tedanje Jugoslavije, ter da spremenijo svoje zgodovinske učbenike in opis vloge Bolgarije v skupni zgodovini in se odrečejo zahtevam po manjšinskem statusu v Bolgariji.
Korupcija in organizirani kriminal kot varnostni izziv
Češki zunanji minister Kulhanek je menil, da je Albanija že veliko naredila na področju pravosodne reforme, pravne države ter boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu. »Postopek poteka, čeprav je treba še veliko narediti,« je še dejal vodja češke diplomacije in dodal, da bi bil začetek pristopnih pogovorov z Albanijo in Severno Makedonijo zagotovo spodbuda za celotno regijo.
Albanska zunanja ministrica Olta Xhaçka je poudarila, da je Albanija politično, gospodarsko in tudi na področju varnosti že zdaj tesno povezana z EU. »Vse, kar se dogaja pri nas, vpliva tudi na države EU,« je še dejala in opozorila, da bi morale vse države EU že samo zaradi varnostne politike v širitvi EU na Zahodni Balkan videti strateški interes.
Glede zaskrbljenosti zaradi omejitev svobode medijev v Albaniji je povedala, da je albanski parlament konec leta 2019 sprejel nove zakone, ki urejajo spletne medije. To je sprožilo kritike, a na koncu ni bilo sprememb, ki bi poslabšale svobodo medijev. Zato ni nobenega razloga, da bi še naprej odlašali z začetkom pristopnih pogajanj, je še dejala ministrica.
