Božično darilo na nebu

Komet ne bo zelo svetel. Morda bo dosegel magnitudo tri, kar pomeni, da se ga bo najbolje videlo na temnem nebu, daleč od mestnih luči. 
Fotografija: Komet 46P/Wirtanen. Posnet je bil s pomočjo teleskopa. FOTO: Nicolas Biver/AFP
Odpri galerijo
Komet 46P/Wirtanen. Posnet je bil s pomočjo teleskopa. FOTO: Nicolas Biver/AFP

Ta konec tedna nebo prečka prav poseben obiskovalec. Komet z uradnim imenom 46P/Wirtanen bo jutri, 16. decembra, najbližje Zemlji. V zadnjih tednih ga je bilo videti s teleskopi in daljnogledi, v današnji noči pa bo (morda) viden tudi prostemu očesu. Pogoj je seveda jasno in temno nebo, oddaljeno od svetlih mestnih luči. Treba pa je imeti tudi nekaj izkušenj, da ga ugledate na pravem delu neba. Ker nas obiskuje v prazničnem času, so ga že poimenovali božični komet.

Komet bo eden od desetih Zemlji najbližjih kometov v 70 letih, so navedli pri ameriški vesoljski agenciji. Na najbližji točki bo komet od Zemlje oddaljen 11,4 milijona kilometrov, kar je 30-krat dlje, kot je od nas oddaljena Luna.

Kometi so, kot so zapisali pri Evropski vesoljski agenciji, izjemno nepredvidljivi, kar se tiče magnitude. V noči na nedeljo bi lahko imel magnitudo 3. To je magnituda svetlosti nebesnih teles, ki jih še lahko vidimo s prostim očesom tudi v urbanem okolju. Za primerjavo lahko navedemo, da ima najsvetlejša zvezda Sirij magnitudo -1,46.

»Komet bo sredi decembra po napovedih sijal z magnitudo štiri, morda s tri 3 magnitudo. To pomeni, da bo tam, kjer je nebo še dovolj temno na nebu s prostim očesom vidna nežna meglica. Za primerjavo: komet bo videti podobno, kot je s prostim očesom vidna velika Andromedina galaksija. Kakšne posebne predstave ne pričakujemo,« je za Delo pojasnil Matej Mihelčič, spletni urednik pri astronomski reviji Spika.

V noči s 15. na 16. december bo viden ob ozvezdju Bik v bližini Gostosevcev, ki so ne daleč od z lahkoto prepoznavnega Oriona.

Wirtanen je kratkoperiodični komet z obhodno dobo okoli Sonca okoli 5,4 let, njegov premer je 1,2 kilometra. Dolgoperiodični kometi imajo obhodno dobo večjo kot 200 let. 17. januarja 1948 ga je odkril ameriški astronom Carl Alvar Wirtanen. Komet je bil prvi izbranec misije Rosetta Evropske vesoljske agencije, a zaradi zamikov izstrelitve je bil komet že predaleč in tako so izbrali komet 67P/Čurjumov-Gerasimenko.

Pot kometa FOTO: Univerza V Marylandu
Pot kometa FOTO: Univerza V Marylandu

Preberite še:

Komentarji: