Center znanosti

Odziv prof. dr. Gregorja Anderluha na članek Od nastanka vesolja do obstoja zavesti.
Fotografija: Računalniška upodobitev centra znanosti: Dekleva Gregorič arhitekti
Odpri galerijo
Računalniška upodobitev centra znanosti: Dekleva Gregorič arhitekti

V Delu (19. avgusta 2021) je bil v prilogi Znanost predstavljen bodoči Center znanosti, ki ga ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport želi dokončati do konca leta 2023. Prva nekoliko celovitejša predstavitev bodočega Centra znanosti je več kot dobrodošla. Nobenega dvoma ni, da takšne centre v Sloveniji in v evropskem prostoru potrebujemo in da bo tudi pri nas zelo pomembno vplival na odnos širše javnosti do pomena znanosti v družbi. Projekt Centra znanosti je v članku predstavljen predvsem s tehničnega in vsebinskega vidika. Ker bo umeščen v slovenski znanstvenoraziskovalni sistem, je vseeno treba odgovoriti vsaj še na naslednja vprašanja.

image_alt
Od nastanka vesolja do obstoja zavesti


Zakaj ravno Center znanosti?


V članku je bilo izpostavljeno, da strokovno javnost gradnja Centra znanosti vznemirja predvsem zaradi nerazumevanja o porabi za projekt dodeljenih sredstev. Zelo pohvalno je, da je ministrstvu uspelo pridobiti sredstva za gradnjo v okviru evropskega sklada za regionalni razvoj (27 milijonov evrov), del sredstev (okoli štiri milijone evrov) pa bo prispevalo ministrstvo samo. Razmere za resno znanstvenoraziskovalno delo v Sloveniji še zdaleč niso ustrezno urejene. Investicijo, vredno 31 milijonov evrov, je zato treba postaviti ob bok drugim investicijam v znanstvenoraziskovalno infrastrukturo v samostojni Sloveniji, ne glede na to, kako bo financirana: iz evropskih skladov ali drugih evropskih sredstev oziroma iz nacionalnega proračuna.

Na prste ene roke lahko naštejemo vse večje projekte gradnje raziskovalnih inštitutov, v tako velikem obsegu, kot je načrtovani Center znanosti, pa jih verjetno sploh ni bilo. Še enkrat izpostavljam prodoren raziskovalni inštitut, kjer zaradi pomanjkanja prostora raziskovalke in raziskovalci delajo v zabojnikih že več kot desetletje. V članku omenjena investicijska sredstva, ki jih ministrstvo v letnih proračunih namenja raziskovalnim inštitutom, so izjemno nizka in ne zadoščajo za redna vzdrževalna dela ali investicije.

Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije je nedavno opozorila (Okrevanje kot priložnost, Sobotna priloga Dela, 3. aprila 2021), da vsaj sedem javnih raziskovalnih zavodov potrebuje znatna vlaganja v stavbe in raziskovalno opremo. Slovenski javni raziskovalni inštituti potrebujemo tudi sredstva za energetsko sanacijo starih stavb, v katerih delujemo, ter sredstva za digitalizacijo, na kar smo ministrstvo že večkrat opozorili. Del strokovne javnosti, ki jo predstavljamo javni raziskovalni zavodi, zato upravičeno pričakuje, da se bodo tako ambiciozna vlaganja v slovensko raziskovalno infrastrukturo, kot smo jim priče v primeru Centra znanosti, nadaljevala in da se bodo v okviru evropskih sredstev zagotovila prepotrebna sredstva za prenove in novogradnje.
 

Kako se bo financiralo delovanje Centra znanosti?


V članku je predstavljeno, da bo v novem centru delovalo od 70 do 80 ljudi, od tega od 40 do 50 za polni delovni čas. Nič ni zapisanega o poslovnem načrtu centra. Kako se bo dolgoročno financiralo delovanje centra? Za redno delovanje centra takšne velikosti bo treba zagotoviti vsaj nekaj milijonov evrov na leto. Od kod bo prišel ta denar, ni jasno, verjetno pa vsaj del tudi iz proračuna, namenjenega znanosti. Kako bo ministrstvo zagotovilo ta sredstva na dolgi rok?


Zakaj ne izkoristimo obstoječega znanja in kapacitet?


Celovita promocija znanosti in inovativnosti v družbi ter promocija raziskovalnih dosežkov in izumov je eden od neuresničenih ukrepov raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije 2011–2020. Sredstev za promocijo znanosti v zadnjih desetih letih še nismo bistveno povečali, niti nismo vzpostavili ustreznih učinkovitih mehanizmov za krepitev promocije znanosti. Imamo organizacije in posameznike, ki zelo dobro opravljajo promocijsko delo, pa niso ustrezno podprti (npr. Hiša eksperimentov, Kvarkadabra, Znanost na cesti, spletni časopis Alternator). Kemijski inštitut je skupaj z nekaj partnerji, npr. Institutom »Jožef Stefan«, Univerzo v Ljubljani in celo resornim ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, leta 1996 soustanovil Hišo eksperimentov. Hiša eksperimentov poslanstvo promocije znanosti v družbi opravlja odlično. Izjemno dobro je mednarodno vpeta, izobrazila je vrsto mladih strokovnjakov, za svoje delovanje je bila celo nagrajena z državnim odlikovanjem. Zakaj prav Hiša eksperimentov ni tista institucija, ki bi po 25 letih delovanja zaradi izkušenj, kompetenc in referenc vodila, definirala vsebine in usklajevala projekt? In zakaj niti ni vključena v pripravo vsebinskih gradiv? Ali ne bi bilo ob pomanjkanju sredstev za znanstvenoraziskovalno delo smiselno čim bolj izkoristiti obstoječih kapacitet?

Center znanosti je za naš prostor zagotovo prepotreben. A vzpostavimo ga na transparenten način in ga ustrezno, z vključitvijo vseh kapacitet, ki jih premoremo, umestimo v slovensko znanstvenoraziskovalno okolje. Ob tem pa se predvsem odločno zavežimo glede nadaljnjega razvoja slovenskih raziskovalnih institucij. V nasprotnem primeru se bomo lahko čez nekaj let pohvalili le z odličnim Centrom znanosti, ne pa, kar je bistveno, tudi z vrhunskimi rezultati naše znanosti, ki naj bi jih nastajajoči center promoviral in populariziral.

Prof. dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta

Komentarji: