V nadaljevanju preberite:

Prebivalci Slovenije so zagreti gobarji, ki velik del leta po gozdovih iščejo jurčke, lisičke, marele, golobice, štorovke … ter jih pripravljajo za ozimnico. Mikrobiologinjo Nino Gunde Cimerman pa so od nekdaj bolj pritegovale gobe, natančneje glive, ki naseljujejo ekstremna okolja. Raziskuje izjemno prilagodljivost teh živih bitij in razmišlja, kako to znanje uporabiti v biotehnologiji, kmetijstvu in še kje.

Septembra je v Ljubljani potekala prva mednarodna konferenca o glivah iz ekstremnih okolij, znanstveni del so organizirali raziskovalci z Oddelka za biologijo pod vodstvom Gunde Cimermanove. Konference se je udeležilo več kot sto znanstvenikov z vsega sveta. Predstavili so najnovejša odkritja o glivah iz puščav in solin, ledenikov in izjemno kislih območij, o njihovi uporabi v biotehnologiji in celo o pomenu teh odkritij za iskanje življenja na Marsu.

»Do tega dogodka tudi sama nisem vedela, kam vse so se razširile raziskave ekstremofilnih gliv,« prizna Gunde Cimermanova. »Ekstremofilne glive se raziskujejo v solinah, v antarktičnih skalah, v arktičnem ledu, v gospodinjskih napravah, v povezavi z boleznimi, na območjih, ki so onesnažena s herbicidi in naftnimi derivati. Prvič pa sem slišala, da se glive sistematično raziskujejo v povezavi z naftnimi vrtinami in v globokem morju.« Skratka, glive živijo v vseh ekstremnih okoljih, kjer živijo tudi bakterije in arheje, in v teh okoljih opravljajo standardno vlogo, ki jo sicer opravljajo v naravnih okoljih. To je razgrajevanje rastlinskega in drugega materiala, kar dokazuje, da niso tako občutljive, kot se je mislilo prej.