V nadaljevanju preberite:
Zvezde, galaksije, planeti, vi, jaz – vsi sestavljamo vesolje. A kot se je izkazalo v zadnjem stoletju, smo le ščepec soli v primerjavi z glavnima sestavinama: temno snovjo in temno energijo. Prva naj bi predstavljala okoli 25, druga debelih 70 odstotkov celotne mase in energije. Prva je odločilno vplivala na nastanek in razvoj galaksij, druga pa poleg tega vesolje še potiska v pospešeno širjenje. Kaj je temna snov, ne vemo, imamo pa nekaj idej. O temni energiji vemo še bistveno manj.
Znanstveniki poskušajo temni komponenti vesolja razumeti z izumljanjem novih teorij in predvsem z novimi eksperimenti. Veliko se pričakuje od Euclida, nove misije Evropske vesolje agencije (Esa), ki bo predvidoma 1. julija izstreljena v vesolje. Njena naloga je na videz preprosta: opazovati čim več galaksij in tako kartirati vesolje do razmeroma velikih oddaljenosti. Ker naj bi tako temna snov kot temna energija vplivali na razvoj, obliko in porazdelitev galaksij, bi se iz bogate bere podatkov o njiju lahko marsikaj naučili.
Esa je misijo poimenovala po starogrškem matematiku Evklidu, ki je živel okoli leta 300 pred našim štetjem. Njegovi Elementi, zbirka 13 knjig, v kateri je sistematično obdelal vse dotedanje znanje s področja geometrije in teorije števil, so eno najvplivnejših znanstvenih del vseh časov, s čimer si je prislužil vzdevek »oče geometrije«.
