Evropski plovili ustvarili prvi umetni popolni sončni mrk

Evropska odprava Proba 3 si je ustvarila prvi umetni popolni sončni mrk in slikala zunanjo atmosfero Sonca – korono. Odpravo, ki so jo izstrelili decembra lani, sestavljata dve plovili, koronograf (CSC) in plovilo za okultacijo ali zakrivanje (OSC). Letita razmeroma blizu skupaj v zelo eliptični tirnici okoli Zemlje s prizemljem 600 kilometrov in odzemljem 60.530 kilometrov. Razdalja med njima je 150 metrov, plovilo OSC se s svojim 1,4-metrskim diskom postavi natančno pred Sonce, da ustvari mrk, ki ga vidi koronograf, s čimer mu omogoči slikanje šibke Sončeve korone v vidni, ultravijolični in polarizirani svetlobi. Vse to plovili počneta samodejno, brez kakršnegakoli nadzora z Zemlje. Medtem ko sta poravnani, ohranjata svojo relativno pozicijo z natančnostjo do milimetra, kar je izjemen dosežek, ki ga omogoča niz inovativnih tehnologij za navigacijo in pozicioniranje, so pojasnili na Evropski vesoljski agenciji (Esa).

Do milimetra natančno

»Vsaka slika, na kateri je območje od zakritega Sonca do roba vidnega polja, je sestavljena iz treh slik. Razlika med njimi je le v času osvetlitve, ki določa, kako dolgo je zaslonka koronagrafa izpostavljena svetlobi. S kombinacijo treh slik dobimo celoten pogled na korono,« je pojasnil Andrej Žukov, glavni raziskovalec pri instrumentu Aspiics na Belgijskem kraljevem observatoriju. Zdaj podaljšujejo čas opazovanja na šest ur v vsaki orbiti. Plovili se v formacijo postavita, ko se v eliptični orbiti oddaljujeta od Zemlje, saj je tam gravitacijski privlak dovolj majhen, da je za vzdrževanje razporeditve potrebnega zelo malo pogonskega goriva. Nato se formacija razdre in jo je ob naslednjem odzemlju treba znova postaviti. Slike umetnega mrka so primerljive s tistimi, posnetimi med naravnimi mrki. »Razlika je v tem, da lahko ustvarimo mrk enkrat na vsakih 19 ur, medtem ko se popolni sončni mrki v naravi pojavijo samo enkrat, redko dvakrat na leto. Poleg tega naravni popolni mrki trajajo le nekaj minut, medtem ko Proba 3 lahko umetni mrk ustvarja do šest ur,« je še dodal raziskovalec.

Korono astronomi z Zemlje opazujejo vedno, ko smo deležni popolnega sončnega mrka, ki ga ustvari Luna, opazovanje zunanje atmosfere naše zvezde je ključno za razumevanje sončevega vetra in izbruhov koronarne mase, ko Sonce bolj ali manj intenzivno v svojo okolico pošilja nabite delce. Poleg tega pa je skrivnostna tudi sama korona. Ta namreč doseže temperature nad milijon stopinj Celzija, medtem ko je na »površju« Sonca 5500 stopinj Celzija. S to protislovno temperaturno razliko si znanstveniki že dolgo belijo glavo in k zvezdi pošiljajo različne robotske raziskovalce.

Proba 3 s svojim optičnim instrumentom Aspiisc korono raziskuje zelo blizu površine Sonca, prav tako zazna tudi šibkejše značilnosti kot tradicionalni koronografi, in sicer zaradi bistvenega zmanjšanja količine razpršene svetlobe, ki doseže detektor. Digitalni radiometer (DARA) bo meril skupno sončno sevanje, to je, koliko energije Sonce oddaja v danem trenutku. Tretji znanstveni instrument, 3D-spektrometer energijskih elektronov (3DEES), pa bo zaznaval količino elektronov v Zemljinih sevalnih pasovih in meril smer njihovega izvora in energijske ravni.