Prvič v zgodovini posnet južni pol sonca

Danes je dan, ki se bo zapisal v zgodovino raziskovanja vesolja. Kot je sporočila Evropska vesoljska agencija (ESA), so znanstveniki prejeli prve slike in videoposnetke Sončevega južnega pola, posnete s sonde Solar Orbiter. Gre za skupno misijo agencij ESA in NASA, ki je prvič v zgodovini pogledala na našo zvezdo »od spodaj« in razkrila pokrajino, ki je bila do zdaj dobesedno neznana.

»Danes razkrivamo prve poglede na Sončev pol, kar človeštvu doslej še ni uspelo«, je ob tem dejala profesorica Carole Mundell, direktorica za znanost pri agenciji ESA. »Sonce je naša najbližja zvezda, ki daje življenje, a je hkrati tudi potencialni motilec sodobnih sistemov na Zemlji. Zato je nujno, da razumemo, kako deluje, in se naučimo napovedovati njegovo obnašanje,« je še dodala.

Zakaj je to tako poseben dosežek?

Če si naš sončni sistem predstavljamo kot ocvrto jajce, kjer je Sonce rumenjak, vsi planeti, vključno z Zemljo, krožijo po beljaku – v ravni, ploščati ravnini, ki ji pravimo ekliptika. Kot pojasnjujejo pri reviji Forbes, so bili vsi dosedanji posnetki Sonca narejeni prav iz te ravnine, torej s strani. Sonda Solar Orbiter pa je prva, ki je uspela nagniti svojo orbito in pokukati na »spodnjo stran rumenjaka«. Sredi marca letos se je nagnila za petnajst stopinj pod Sončev ekvator in s tem dobila neposreden pogled na južni pol. »Nismo vedeli, kaj točno naj pričakujemo od teh prvih opazovanj – Sončevi poli so dobesedno terra incognita«, je dejal profesor Sami Solanki, ki vodi enega od instrumentov na sondi.

Kaj so znanstveniki odkrili? Kaotičen magnetizem.

Eno prvih in najpomembnejših odkritij je, da je magnetno polje na južnem polu trenutno popolnoma kaotično. Medtem ko ima navaden magnet jasno določen severni in južni pol, so meritve sonde pokazale, da so na Sončevem južnem polu hkrati prisotna tako območja z južno kot s severno magnetno polarnostjo.

Kot poroča britanski Guardian, se to zgodi le za kratek čas med vrhuncem Sončeve aktivnosti, ki nastopi približno vsakih enajst let. Takrat se Sončevo magnetno polje pripravlja na zamenjavo polov – južni postane severni in obratno. To je tudi čas, ko je Sonce najbolj dejavno, polno Sončevih peg in izbruhov.

Razumevanje tega dogajanja je ključno za napovedovanje tako imenovanega vesoljskega vremena. Nasilni izbruhi s Sonca proti Zemlji pošiljajo delce, ki lahko poškodujejo komunikacijske satelite in onesposobijo električna omrežja na tleh. Hkrati pa so ti delci odgovorni za čudovit pojav polarnega sija oziroma avrore.

Profesorica Lucie Green z Univerze v Londonu je za BBC News dejala, da so znanstveniki s temi posnetki dobili »manjkajoči del sestavljanke«. Napovedovanje vesoljskega vremena je po besedah strokovnjakov »sveti gral solarne fizike«, saj bi nam natančne napovedi omogočile, da se na prihajajoče Sončeve nevihte pravočasno pripravimo.

Revolucija v meritvah: zdaj vemo tudi, kako hitro se snov giblje

Sonda pa ni prinesla le slik. Znanstveniki so s pomočjo instrumenta SPICE prvič uspeli izmeriti tudi, kako hitro se gibljejo delci, ki sestavljajo Sončevo atmosfero. Kot so pojasnili pri agenciji ESA, so to dosegli z merjenjem Dopplerjevega pojava, ki je podoben tistemu, ko se spreminja zvok sirene reševalnega vozila, ko pelje mimo nas. S tem lahko zdaj neposredno merijo hitrost Sončevega vetra – toka delcev, ki neprestano potuje od Sonca proti planetom.

To so šele prvi posnetki, saj bo sonda Solar Orbiter v prihodnjih letih svojo orbito nagnila še bolj strmo. Leta 2029 naj bi dosegla naklon 33 stopinj, kar bo omogočilo še boljši in podrobnejši pogled na oba Sončeva pola. »To je šele prvi korak na 'stopnicah v nebesa' za Solar Orbiter«, je slikovito zaključil Daniel Müller, projektni znanstvenik misije pri agenciji ESA.