Kako bo šla Esa naprej brez Nase?

Na zasedanju sveta Evropske vesoljske agencije (Esa) je bila seveda med najpomembnejšimi točkami, kako naj se odzove na dogajanje v ZDA. Trumpova administracija je predlagala proračun, ki ameriški vesoljski agenciji prinaša bistveno manj denarja v proračunskem letu 2026. Zdaj so se že začela pogajanja in v prihodnjih mesecih bo kongres sprejel končno različico proračuna.

A trenutno Nasi ne kaže nič dobrega, posledično pa tudi ne Esi. Grozi namreč, da bi morala Nasa ukiniti okoli 40 odprav, tudi preostale bi se močno preoblikovale. Med temi odpravami so tudi take, pri katerih Nasa sodeluje z Eso. Te so, če naštejemo le nekatere največje: program Artemis – Trump predlaga ukinitev gradnje raket SLS in kapsule Orion po treh poletih – Esa za kapsulo zagotavlja servisni modul, nadalje obeta se ukinitev gradnje lunarne postaje Gateway, ukinjena je skupna ameriško-evropska odprava za pobiranje vzorcev z Marsa, Nasa naj ne bi dobila denarja za sodelovanje pri evropskem roverju ExoMars Rosalind Franklin, pa tudi ne za odprave na Venero …

»Imeli smo zelo konstruktivno debato s predstavniki držav članic. Gre za delovni proces, odprtih je veliko možnosti. Glavni poudarek članic pa je, da mora Evropa povečati odpornost in avtonomijo na vesoljskem področju,« je na novinarski konferenci poudaril generalni direktor Ese Josef Aschbacher.

Evropa mora slediti Kitajski in ZDA, sicer ji bodo neulovljivo pobegnile

Podobno sporočilo je za zasedanju sveta podal tudi evropski komisar za obrambo in vesolje Andrius Kubilius: »V današnjih zapletenih geopolitičnih razmerah moramo ukrepati hitro, pospešiti tempo in okrepiti zmogljivosti pod političnim vodstvom Evropske unije v polnem soglasju z državami članicami in z uporabo vseh naših intelektualnih zmogljivosti.« Dostop do vesolja je temeljno, je nova meja, je dodal komisar. Komisija je pripravljena prevzeti politično vodstvo pri oblikovanju skupne dolgoročne vizije, skupaj z državami članicami in Eso. Materialno in politično moramo biti prisotni v vesolju. Ne nazadnje zaradi naše obrambne pripravljenosti in varnosti.« O sredstvih, ki jih bodo države članice namenile Esi, bodo odločali na jesenskem ministrskem svetu.

Če se bo uresničil Trumpov proračunski scenarij za Naso, bo seveda to imelo velik vpliv tudi na evropsko vesoljsko industrijo. »Pogajamo se z Naso, neposredno se ne moremo vmešavati, vendar pa je dejstvo, da smo prizadeti pri številnih odpravah. Zato analiziramo, kako naprej, katere investicije lahko preusmerimo. Šele jeseni bomo sicer vedeli, kakšen bo končni proračun. Veliko je vprašanj okoli industrije, kako dolgo lahko čakamo z določenimi usmeritvami. Vsekakor pa moramo povečati avtonomijo Evrope, imeti svojo tehnologijo, se povezati tudi z drugimi partnerji, kot so Kanada, Indija, Japonska. Esa se je izkazala za zanesljivo partnerico in taka bo tudi v naprej,« je dodal generalni direktor Ese.

FOTO: Julien De Rosa/AFP  

Evropska agencija se ozira tudi po sodelovanju z novoustanovljeno Afriško vesoljsko agencijo, pa z agencijo Združenih Arabskih Emiratov, ne obeta pa se okrepitev sodelovanja s Kitajsko. »Znanstveniki sodelujejo pri pridobivanju in izmenjavi podatkov o opazovanju Zemlje, saj smo v dobi podnebne krize. Sodelujemo tudi pri odpravi Smile (odprava za spremljanje Sončevega vetra), ki bo izstreljena predvidoma prihodnje leto. Pogovorov za nova sodelovanja pa ne potekajo,« je dejal.

Direktor za človeške in robotske raziskave pri Esi Daniel Neuenschwander je pojasnil, da so do zdaj Nasi že dostavili tri servisne module za kapsulo orion in da zdaj že pripravljajo četrtega, ki ga bodo Nasi predvidoma izročili še letos. A da zdaj tudi preučujejo, kako bi ga lahko še drugače izkoristili.

Za vesoljske odprave je dobro le najboljše

Carol Mundell, direktorica znanosti pri Esi, je dodala, da z Nasinimi znanstvenimi oddelki že leta več kot dobro sodelujejo. »Z Naso trenutno sodelujemo v 19 odpravah. Po analizah menimo, da bi lahko z nekoliko drugačnim planiranjem zmanjšali negativni vpliv novega proračuna za 16 teh odprav. Tri odprave pa so še posebej na udaru, če bi se sodelovanje prekinilo. To so Lisa (odprava za merjenje gravitacijskih valov v vesolju), Envison (odprava za raziskovanje Venere) in New Athena (novi rentgenski vesoljski teleskop).« Slednja odprava je trenutno še v fazi preučevanja, Esa bo o njeni usodi, ko bo znana končna zasnova odprave in seveda cena, odločala v začetku leta 2027. Pri Envision Nasa izdeluje enega ključnih instrumentov. Mundellova je poudarila, da je Evropa že danes večinoma sposobna izdelati vso potrebno tehnologijo za večino svojih odprav, da pa so vseskozi v pogovorih z različnimi državami. Prizadetih bi bilo tudi več odprav za opazovanje Zemlje, v tem segmentu je Evropa še posebej močna v programu Copernicus. Nasa med drugim izdeluje instrumente za satelit sentinel 6 c, tudi to sodelovanje je ogroženo.

Umetniška upodobitev roverja Rosalind Franklin FOTO: Esa  

Na udaru je tudi evropski rover za na Mars Rosalind Franklin. Ta res nima sreče. Nasa in Esa so pri njegovi gradnji sodelovali že pred več kot desetletjem, dogovorjeno je bilo, da bo Nasa zagotovila padala. A je takratni Obamov proračun za Naso sredstva s te odprave preusmeril v vesoljski teleskop James Webb, Esa pa se je nato obrnila na Rusijo, ki je pripravljala pristajalno platformo. Sodelovanja je bilo konec, ko je Rusija napadla Ukrajino.

S pripravami na izstrelitev so vseskozi zamujali, projekt se je dražil, dodatne težave so nastale med pandemijo, skratka v nekem trenutku je kazalo, da bo rover obtičal na Zemlji. A sta se lani Esa in Nasa zmenili, da bo Nasa zagotovila raketo za izstrelitev in zaviralne motorje, pa tudi radioizotopske grelne enote za rover. Neuenschwander je pojasnil, da sta za Eso kritični predvsem motorji in grelne enote. »Te seveda potrebujemo za odprave na Mars, Luno in globoko vesolje, tako imamo načrte, da bi jih izdelovali v Evropi.« Esa ima poseben program, ki bo do konca tega desetletja zagotovil celovito evropsko zmogljivost za radioaktivne sisteme za ogrevanje in proizvodnjo energije. A rover bi radi izstrelili leta 2028, zato se je Esa obrnila na Kanado, ki ima to tehnologijo že razvito, je razložil.